Peticija v zvezi s poplačilom dolgov holdinga mariborske nadškofije
Obrazložitev:
Katoliška cerkev v Sloveniji je preko svoje mariborske nadškofije in z njo povezanih oseb povzročila v Sloveniji po zapisih v medijih dolg v višini približno 1,5 milijarde evrov. Družbe, preko katerih je cerkev izvajala svoj gospodarsko-finančni stampedo so v stečaju in zato ne bodo mogla poravnati svojih dolgov. Podobno je z mariborsko nadškofijo, ki je močno zadolžena.
Zato je potrebno najti druge vire za poplačilo dolgov, kajti sicer bodo ti padli na pleča slovenskih davkoplačevalcev v sklopu slabe banke ali kako drugače. To pa bi bilo skrajno nemoralno in nepošteno, saj je katoliška cerkev izjemno bogata in lahko dolgove z lahkoto poplača.
V Sloveniji ima katoliška cerkev zelo veliko premoženje. Njene nepremičnine so po uradnih podatkih vredne okoli 800 milijonov evrov, razen tega pa država vsako leto nameni za cerkveno sfero več kot 20 milijonov evrov javnih sredstev. Cerkev ima poleg velikega nepremičnega premoženja tudi veliko dragocenih in zelo vrednih premičnin, npr. kipe, slike in druge umetnine, zlato in srebro, dragoceno pohištvo, arhive … in seveda tudi veliko denarne gotovine in sredstev na računih. Vse to mora biti vir za poplačilo cerkvenih dolgov.
Zelo bogata je tudi katoliška cerkev po svetu. Njeno premoženje se ocenjuje na več 1.000 milijard evrov, samo vrednost njenega zlata je preko 1.000 milijard evrov. V Italiji je vrednost cerkvenih nepremičnin okoli 1.200 milijard evrov, približno ena tretjina Rima je v cerkveni lasti. Letni proračun katoliške cerkve v ZDA je okoli 170 milijard dolarjev, v Nemčiji pa karitas prejme letno 25 milijard evrov javnih sredstev. In še bil lahko naštevali neizmerno bogastvo katoliške cerkve.
Več o bogastvu katoliške cerkve na http://www.bogastvo-cerkve.org.
Katekizem katoliške cerkve (str. 495 slovenske izdaje) uči, da je solidarnost eminentno krščanska krepost. Cerkev v katekizmu (str. 386) pravi še: »Mnogi grehi povzročijo krivico bližnjemu. Storiti je treba, kar je le mogoče, da se krivica popravi (na primer povrniti ukradene reči, popraviti dobro ime tistega, ki je bil obrekovan, dati odškodnino za poškodbe). To zahteva preprosta pravičnost.« Iz tega je razvidno, da glede na načelo cerkvene solidarnosti in pravičnosti morajo poravnati dolg mariborske nadškofije in z njo povezanih oseb drugi deli katoliške cerkve v Sloveniji ali izven nje.
Izhajajoč iz obrazložitve Peticije v zvezi s poplačilom dolgov holdinga mariborske nadškofije Koalicija za ločitev države in cerkve zahteva:
Zahtevamo, da država da cerkvi rok, npr. 3 mesece, da poravna vse dolgove mariborske nadškofije in z njo povezanih oseb. Če cerkev dolgov v tem času ne bo poravnala, zahtevamo, da do poplačila vseh cerkvenih dolgov država:
- ustavi ves tok javnega denarja v cerkveno sfero ter ta denar nameni za poplačilo cerkvenih dolgov
- zaseže vso cerkveno gotovino in sredstva na računih cerkveno pravnih oseb in jih nameni za poplačilo cerkvenih dolgov
- zaseže in proda cerkvene premičnine, kot so umetnine, dragocene obleke in pohištvo, slike in kipi, cerkveno zlato, arhivi, podjetja in podobno ter izkupiček nameni za poplačilo cerkvenih dolgov
- zaseže in proda cerkvene nepremičnine (gozdove, kmetijska zemljišča …) in izkupiček nameni za poplačilo cerkvenih dolgov.
Če ta sredstva ne bodo zadostovala za poplačilo dolgov, mora država zahtevati od Svetega sedeža, da poravna razliko. Če ta tega ne bo želel storiti, pa naj država v smislu 12. člena Zakona o verski svobodi razmisli o prepovedi delovanja katoliške cerkve v Sloveniji do poplačila dolgov.
Peticija bo posredovana pristojnim državnim organom, to je vladi in parlamentu.
Koalicija za ločitev države in cerkve
Možnost podpisa Peticije na:
http://www.locitev-drzave-cerkve.org/peticija-v-zvezi-s-poplacilom-dolgov-holdinga-mariborske-nadskofije/#.Uj9TwNK-1OY
|
Poplačilo dolgov holdinga mariborske nadškofije
Prispeval/a: živahnež dne ponedeljek, 23. september 2013 @ 23:10 CEST
Nekaj misli o vzrokih cerkvene obsedenosti z materijo:
Vatikan je vse kaj drugega kot center krščanstva
»Saj vsi župniki pa niso slabi!« Ta stavek pogosto slišimo od
katoliških vernikov kot odziv na vedno več razkritih
pedofilskih, finančnih in drugih škandalov v katoliški cerkvi.
Zadnji izmed njih prihajajo iz WikiLeaksa, ki med drugim
razkriva, da Vatikan ni dovolil svojim predstavnikom, da bi
pričali pred irsko komisijo, ki je preiskovala duhovniško
zlorabo otrok, in je bil jezen, ko so jih poklicali.
Res je. Mnogo župnikov ni slabih. Njihova glavna težava je v
tem, da so mnogi tako naivni, da resnično mislijo, da preko
katoliške cerkve lahko vernikom približajo Boga in Kristusa.
Katoliški nauk to onemogoča, ker je v popolnem nasprotju z
božjim naukom. Mnogi katoliki imajo torej s svojim župnikom
zelo pozitivne osebne izkušnje, zato povežejo te izkušnje s
celotno katoliško cerkvijo. Z drugimi besedami: če je naš
župnik v redu za pogovor, potem mora biti tudi katoliška
cerkev oz. Vatikan v redu. Takšno sklepanje je podobno, kot
če bi nekdo hvalil svojega prijatelja, ki je zaposlen kot
navaden delavec v korporaciji Monsanto, ki hoče svetu vsiliti
gensko spremenjene organizme. Na podlagi dobrih izkušenj s
svojim prijateljem bi potem sklepal, da je tudi podjetje, v
katerem dela, etično in moralno. Takšna primerjava je
smiselna, kajti župniki so v bistvu »navadni delavci« v
katoliški hierarhiji in večina med njimi verjetno sploh ne ve,
kakšna pokvarjena politika se dogaja za zidovi Vatikana, kjer
vlada njihov šef. Ne vedo, ker jih tega ne učijo na Teološki
fakulteti v Ljubljani.
Lord Acton, eden največjih katoliških zgodovinarjev, je sredi
devetnajstega stoletja opisal papeštvo kot »vraga, ki se skriva
za križem«. (Prihaja ameriška unija).
V knjižici »Vatikanska jezuitska globalna zarota«, ki nazorno
skicira vlogo Vatikana danes in njegov temačni načrt za
prihodnost sveta, avtor Ronald Cooke tudi razkrije neverjetne
finančne zaloge, ki so v posesti Vatikana, medtem ko se
duhovniki po vsem svetu še vedno pretvarjajo, da je njihova
cerkev revna. Predvsem pa opisuje vlogo jezuitov, ki so
glavni nosilci pri implementaciji skrivnostnih ciljev Rima. V
knjižici je tudi izjava kardinala Vagnozzija, ki je glede
vatikanskih financ dejal: »Samo s skupnimi močmi vseh treh
varnostnih služb KGB, C.I.A. in Interpola bi morda lahko dobili
vsaj približen podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje
vse se nahaja.«
Šokantna knjiga »Vatikanska mafija« bivšega katoliškega
monsignorja Rafaela Rodriguez Guillena več kot potrdi, da v
Vatikanu obstaja še bolj nevarna mafija, kot če bi združili vse
ostale skupaj. Takšna trditev se bi marsikomu zdela pretirana
ali celo izum kakšnega ateista oz. zagrizenega sovražnika
cerkve, vendar prihaja iz ust še ne ekskomuniciranega
monsignorja in vatikanskega duhovnika z vsemi kanonskimi
licencami. Ta knjiga tudi razkrije, kako je ta mafija zastrupila
papeža Janeza Pavla I. in kako so v času vladavine njegovega
naslednika skozi Vatikan potekale številne poti trgovine z
drogo. Nekaj citatov iz knjige:
»V Vatikanu obstaja bolj nevarna mafija, kot sta sicilijanska in
newyorška mafija.
Glede obstoja mafije v Vatikanu mi je najbolj odprla oči knjiga
»Povezava Vatikana z mafijo«, kjer je avtor Richard Hammer,
brez dvoma dokazal obstoj mafije v Vatikanu. V knjigi omenja
konkretna imena, od kardinalov in odposlancev, ki so bili ujeti
pri pranju denarja, trgovanju z drogami, nezakoniti prodaji
orožja.
Bivši jezuit in vatikanist Malachi Martin, ki je živel v Vatikanu,
je v svoji knjigi o Vatikanu na več kot 600 straneh opisal
podrobnosti rimske kurije in njenih mafijskih članov.
Morda se sliši skoraj nemogoče, da dokažemo, da Vatikan s
svojo hierarhijo predstavlja izvor mafije oz. skrivne
kriminalne organizacije, katere člani so razkrojili družbo s
svojimi zavajanji, ukanami in satanskimi strategijami.
Povedali so nam, da mafija izhaja iz Sicilije, toda bili smo
preslepljeni, kajti dejstvo je, da je bila italijanska mafija, ki
ima korenine v Rimu, odvisna od Vatikana in njegovih
kriminalnih kardinalov in papežev.
Katoliška cerkev s svojimi kanoni in zakoni je najbolj
organizirana skrivna organizacija na celem svetu. Slepo smo
verjeli, da ta cerkev predstavlja krščanske vrednote in da so
njeni člani in oblastniki svetniki, ki so celotni družbi zgled
poštenosti.
V arhivih varnostnih služb, ki raziskujejo kriminal, to so
Interpol, F.B.I. in CIA, lahko preberemo, kako so vatikanski
apostolski nunciji, kardinali in odposlanci bili ujeti v nezakonite
posle z newyorško mafijo.
Vatikan je najbolj satanski imperij mafije in izvor vsega zla in
vojn po celem svetu.
Neverjetno je, da še vedno toliko katoličanov verjame in
sodeluje s katoliško mafijo Vatikana.
Po vzoru Al Capona in Lucky Luciana bi morali posneti film tudi
o vatikanskih gangsterjih, tako da bodo ljudje razumeli, da
vatikanska mafija in njeni gangsterji resnično obstajajo.
Vatikan je za nekatere moje knjige zahteval, da so jih
odstranili iz vseh knjižnic. Izgleda, da so se ustrašili, da bi
resnica o vatikanski mafiji prišla na dan.
Cilj Vatikana ni odrešitev duš, ampak zgolj bogatenje in
zloraba krščanstva v svoje namene.
Kot monsignor in duhovnik, kateri sem imel veliko različnih
pozicij v katoliški cerkvi, ne morem verjeti, da sem služil
takšni cerkveni instituciji. Dejstvo je, da smo bili več stoletij
žrtve pranja možganov s strani Vatikana.
Posedujem zelo obširno dokumentacijo o povezavah med
Vatikanom in znano mafijsko družino Rizzo.
Vatikan je z zlorabo krščanstva postal najmočnejša
ekonomska sila na tem planetu: to je skrivna mafija.
Vatikan je odgovoren za duhovno in ekonomsko krizo na
svetu.
Mafijsko ozadje Vatikana je razkrilo mnogo pisateljev
vatikanistov.
Domingo de Guzman, ustanovitelj Dominikancev in inkvizicije,
Ignacij Loyola, ustanovitelj Jezuitov, in Jose M. Escriva,
ustanovitelj Opus Dei - ja, te tri katoliške osebnosti so najbolj
vplivale na bogatenje Vatikana v zgodovini in vse do
današnjih dni.
Posedujem dokumente z dokazi, kako so Vatikan in njegove
finančne agencije uporabile svoje orožje, da so odstranila vsa
demokratična gibanja, ki so jih označili za komuniste.
Posedujem dokumente, da je Vatikan pošiljal milijone dolarjev
v Latinsko Ameriko, da so tam pomagali vzdrževati njihove
fašistične diktature.
Vatikan ima v Združenih državah tudi delnice v industriji
orožja in kontracepcijskih tablet.
Avro Manhattan v knjigi »Vatikan v svetovni politiki« poudarja,
da je Vatikan vse kaj drugega kot center krščanstva.
Vatikanski pisec in bivši jezuit Malachi Martin je v svojih 14
knjigah o Vatikanu dokumentiral realnost korupcije v katoliški
cerkvi. Bil je priča dogodkov znotraj Vatikana, kjer je
opravljal funkcijo zgodovinarja in jezuita.
Juan Arias je bil svoje celotno življenje dopisnik iz Italije in je
spremljal bivšega papeža Janeza Pavla II na njegovih
potovanjih. V svojih dveh knjigah: »Bog za papeža Janeza
Pavla II« in »Cerkev tisočletja in skrivnost papeža« je opisal v
javnosti prikrito plat bivšega papeža. Arias je opisal poljskega
papeža kot Mussolinija cerkve, ki želi s svojo diktatorsko držo
oskruniti celoten svet.«
Damjan Likar
Poplačilo dolgov holdinga mariborske nadškofije
Prispeval/a: D.z.u.ž.c. dne ponedeljek, 23. september 2013 @ 23:30 CEST
Podpisovanje peticije
Podpisovanje nove peticije – Peticije v zvezi s poplačilom
dolgov holdinga mariborske nadškofije
Po uspešnem zbiranju podpisov za Peticijo za popolno
obdavčitev katoliške cerkve, zaenkrat smo zbrali približno
20.000 podpisov (slabih 14.000 je elektronskih, ostali so
lastnoročni), ki jih bomo v kratkem skupaj s peticijo
posredovali Državnemu zboru in vladi, je Koalicija za ločitev
države in cerkve pripravila novo peticijo. Gre za Peticijo v
zvezi s poplačilom dolgov holdinga mariborske nadškofije.
Znano namreč je, da je mariborska nadškofija skupaj s
povezanimi osebami po poročanju medijev povzročila dolg v
višini približno 1,5 milijarde evrov in da cerkev tega dolga
noče poravnati.
Ker katoliška cerkev, kot že navedeno, noče poravnati
omenjenega dolga, v omenjeni peticiji, na kratko rečeno,
zahtevamo, da država zahteva od cerkve, da ta poravna dolg,
če pa ga ne bo želela, pa naj država zaseže in proda vse
premoženje katoliške cerkve v Sloveniji in iz izkupička
poplača upnike. Če cerkev ne bo poplača svojega dolga, je
zelo velika verjetnost, da bo ta dolg tako ali drugače moral
poplačati reven slovenski davkoplačevalec, kar pa bi bilo
skrajno nepošteno in nemoralno. Katoliška cerkev je namreč
zelo bogata in lahko zato svoj dolg z lahkoto poplača, saj v
Sloveniji razpolaga s premoženjem v višini kakšne milijarde
evrov (samo nepremičnine so vredne okoli 800 milijonov
evrov), po svetu pa v višini več 1.000 milijard evrov.
Že omenjene lastnoročne podpise na stojnici na Prešernovem
trgu (ob frančiškanski cerkvi) bomo zbirali tri dni in sicer v
ponedeljek, torek in sredo (23.9. do 25.9.2013) med 9.30 in
17.00 uro.
Seveda pa bo mogoče peticijo podpisati tudi elektronsko na
naši spletni strani
http://www.locitev-drzave-cerkve.org
Na stojnici pa bo mogoče dobiti tudi publikacijo koalicije
Bogastvo in dolgovi cerkve, v kateri bodo tudi podatki o
velikem bogastvu katoliške cerkve in transferu javnih
sredstev v cerkveno sfero.
Koalicija za ločitev države in cerkve
---
spletna stran Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve:
http://www.zrtve-cerkve.org
blog društvenega časopisa Razmisli in sodeluj:
http://razmisli.blog.si