V neko judovsko versko občino je prispel potujoči pridigar in želel nagovoriti vernike v shodnici.
Kot je bil navajen, se je ogrnil z molitvenim plaščem in pridigal z zaprtimi očmi.
A njegovega govora nikakor ni hotelo biti konec.
Govornik ni opazil, kako ljudje drug za drugim zapuščajo molilnico.
Naposled je ostal samo še služabnik, ki je imel nalogo, da na koncu zaklene shodnico.
Ko je tudi temu pošla vsa potrpežljivost, je stopil do pridigarja, položil predenj ključ in rekel:
»Samo tole bi vas prosil: ko boste končali, zaklenite shodnico.«
Bogdan Dolenc
Vir: Drobci judovske modrosti. Družina 32 – 10. avgusta 2003.
Danijela Premzl
|
Dolga pridiga
Prispeval/a: Fredo dne četrtek, 29. avgust 2013 @ 17:51 CEST
Dokler je v tej skupnosti potrebno zaklepati shodnico,
potrebujejo zelo potrpežljive "pridigarje" še naprej!