NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Anonimno pismo razočaranega vernika katoliške cerkve   
    petek, 25. januar 2013 @ 09:36 CET
    Uporabnik: damijan grlec

    * Pisma bralcevSpoštovani!

    Dragi brat v Kristusu, pišem ti, ker si zadnje čase pozabil na svojega Gospoda Jezusa Kristusa v nebesih. Skrbi me za duše vernic in vernikov, tole pismo naj ti bo opomin, da si poklican in postavljen zato, da skrbiš za dobrobit in duhovno hrano tebi zaupanih.

    Brat v duhu, povej, koliko ti pomenimo verniki, bodi pravičen v svojem srcu in nam povej, kolikšna je naša cena. Povej nam, koliko smo vredni v tvojem lesketu žlahtnih kovancev. Ti žlehtnobo premoreš, ker mi, tvoji verniki poskrbimo zate in tvojo dobrobit. A veš, da pri nas že dolgo ni več žlahtno sijočih kovancev?

    Se zavedaš, da nam je kriza, za katero si v veliki meri tudi ti soodgovoren, pobrala lesket in nas prisilila, da namesto žlahtnih kovancev v nabirkah tvojih duhovnikov končujejo rdeči bakreni kovanci? Ti ni dovolj, da si s svojim sodelovanjem povzročil propad nekoč cvetoče gospodarske dejavnosti mariborske nadškofije in v državnih bankah pustil stotine milijonov evrov veliko luknjo, ki jo moramo sedaj pokrpati mi, vse bede in nesreče doleteli davkoplačevalci? Pristanišča na Hrvaškem, v Argentini, finančni skladi v BiH, le kje jih potrebujete?

    Jezus je rekel, naj si ne nabiramo zakladov na zemlji

    Brat, se spomniš evangeljskih besedil in Jezusovih besed, da smo pred Bogom Očetom vsi enaki? Da ni važno, če si na tej zemlji revež ali bogataš, smrti ne more uiti nihče. Se spomniš, kako je Jezus rekel, da si naj ne nabiramo zakladov na zemlji, ker so ti nični, ampak naj si nabiramo zakladov, ki so večni? Mar ni naš odrešenik s tem mislil, da naj pustiš zlato in srebro, ker sta ničvredna, z njima plačuje le knez teme? Upam, da se nisi spozabil, da so tvoji zakladi nični in boš nekoč prišel pred roko Vsemogočnega, morda bova stala skupaj pred njim. Kakšne darove boš prinesel v svojem srcu, da ti bo odmerjeno dobro plačilo?
    Poznaš priliko o sejalcu. Zrno ki pade na kamnita tla. Božja vseprežemajoča ljubezen potrka na srce; ker to srce ni sposobno sprejeti čiste luči Vsemogočnega, zrno ne vzkali, njegovo srce so kamnita tla.

    Nato pade zrno med trnje. Srce tega človeka je oklevajoče, po eni strani se noče ali ne more odpovedati materialnemu svetu, po drugi strani pa je preračunljivec in si poskuša čisto ljubezen shraniti za čase, ko jo bo potreboval. Če jo bo. In potem končno pade zrno v dobro zemljo, božja ljubezen in beseda najdeta svoje mesto v srcih ljudi, ki jim materialno bogastvo nič ne pomeni, ampak si iščejo le trajnih zakladov, ki jih ne molj, ne rja ne moreta uničiti. Dragi brat, povej, na kakšna tla je pri tebi padlo to zrno božje vseprežemajoče ljubezni.

    Moliš k Očetu. Tvoje ustnice so polne gorečih besed, tvoji govori so ognjeviti. Govoriš nam, a ti še ni postalo jasno, da te le redki še sploh poslušajo. Želiš nam pokazati, da si sprejemnik in transformator božje previdnosti, a ne vidiš, da v tebi še vedno ni zagorel najmanjši plamen, ki bi se lahko razvil v luč. Dobri Bog nam je dal luč, vero, spoznanje. Zakaj nam je ti ne moreš dati? Ker si duhovnik imaš poslanstvo, zaradi tega, ker si želel dati ljudem luč, si vreden več tudi pred Bogom Očetom. A tebi je zaupana velika naloga, nam pa majhna. Za rezultate tvoje velike naloge boš obravnavan po tvojih delih, mi po svojih. Ker je naša zadolžitev na zemlji majhna pred Bogom Očetom, bomo plačani za majhne stvari, ti pa boš prejel večje plačilo za večje delo. Sprašujem te, kakšne zaklade boš prinesel pred Boga Očeta? Morda misliš, da ne obstaja. Tudi prav.

    Nikoli nisi bil sposoben povedati nekaj besed v opravičilo

    Dragi brat, ponižal si nas majhne. Iz nas se delaš norca. Mi, ki smo ti dali vedno roko v pomoč, smo naenkrat spoznali, da zate ne štejemo nič. Naš žlahten denar, ki smo ti ga zaupali in naložili v tvoje sklade, si zapravil. Izpuhtel je. Lagal si nam v obraz, ti, božji služabnik. Lagal si nam, koliko denarja si zapravil, lagal si nam o vsem. V tvoji veliki prevzvišenosti ti na rob pameti ni prišlo, da bi nam rekel besede opravičila. Delal si se kot da se ni nič zgodilo. Tvoji verniki, desettisoče njih je bilo opeharjenih. Nikoli nisi bil sposoben povedati nekaj besed v opravičilo, kako arogantno.

    Tvoji sodelavci niso nič boljši od tebe. Moralni teolog, ki bi moral vedeti kaj moralno sploh pomeni, govori najbolj žaljive in nemoralne besede. Za revščino in lačna usta so krivi starši. Dragi brat, kako pa ne, če ni možnosti, da bi si pridobil novo delovno mesto, da lahko sploh dostojno živi. Kje naj mi vzamemo, ko nam država (ki ni več nič drugega kot verni sluga tvoje ekscelence) jemlje še tisto malo, kar imamo. Otroška usta so lačna, vedno več in več jih je. Brat se nisi morda vprašal, zakaj je tako? Morda ti ni postalo jasno, da je propad tvojih velikopoteznih gospodarskih apetitov odnesel k vragu tudi tisoče delovnih mest številnih podjetij, ki so bila skoraj povsem odvisna od tvojih gospodarskih družb?

    Se sprenevedaš ali pa dojemaš kot resnico samo tvojo lastno interpretacijo in interpretacijo tistih, ki so te na ta položaj nastavili? Mislim na nadrejene v Vatikanu in Družbo Jezusovo. Po zadnjih podatkih so terjatve do tvojih propadlih gospodarskih družb že okrog 1,3 milijarde evrov. In potem naj mi davkoplačevalci krpamo luknje v državnih bankah, ki si jih znatno poglobil tudi ti? Najpametneje je, da se prosi nas, mi smo itak vedno najboljša roba, da popravljamo napake, ki jih naredijo drugi. Ko je vse skupaj propadlo je tvoj teolog povedal brez kančka sramote, ne da bi ga pri tem pekla vest; verniki so že marsikaj požrli, pa bodo še to. Da pojedli bomo. To lahko misliš samo ti in ozek krog ljudi okrog tebe.

    Razglašanje najbolj temačnih osebnosti za svetnike

    Brat, tudi politika ti ni tuja. Vedno znova, kakor, da ti je Bog podaril to pravico, se vmešavaš v to, kdo naj vodi državo in kako. Če te politika tako zanima, zakaj ne ustanoviš krščanskosocialne stranke in legalno vstopiš na politični parket? In potem, ko skupina razumnih ljudi piše o nevzdržnih razmerah v naši državi v tujino ti grmiš čez njih, da to ni res, da se Cerkev vmešava v državno politiko. Kakšna farsa. Kdo ti bo verjel? Mi verniki zagotovo ne, ker si nas že enkrat hudo opeharil, da bi ti verjeli sedaj? Država in Cerkev sta ločeni po ustavi, tako je določila francoska revolucija.

    Ja, dragi brat, tista revolucija, ki jo tvoji duhovniki še dandanes klejejo in se jim še danes zdi kot najbolj sovražno dejanje proti Cerkvi. Po skoraj 230 letih leta 2012 še vedno lahko berem članke polne sovraštva in gnusa do francoske revolucije. Le kaj ti je, dragi brat ta revolucija vzela? Svoboda, enakost, bratstvo. Da, magične besede, ki so zrušile takratno cerkveno tiranijo, kmeta odvezale suženjskega odnosa do prelatov in duhovščine, ni se več dalo mastiti in neomejeno bogatiti na njihov račun. Tudi šole je cesar tedaj vzel iz cerkvenih rok in začel ljudi učiti resnice, ki ste jih jim vi vztrajno, le da bi se obdržali na svojih položajih, prikrivali.

    Odkrito ste se postavili proti novi državi, največji vojščaki so danes priznani za svetnike. Razumel bi, če bi šlo za ljudi, ki so dejansko prinesli svetlobo, dobrobit človeštvu. A razglašati najbolj temačne osebnosti za svetnike, malo prehudo. Kaj pomeni svetništvo, je takoj jasno, če pogledamo kako kot neustavljivi stroj izdelujete svetnike iz vseh, ki so bili pobiti v španski državljanski vojni ali komunističnem nasilju. A so res vsi ti ljudje umrli zaradi svoje goreče vere v Boga Očeta ali zaradi vdanosti Cerkvi; to dvoje vera v Boga in pripadnost Cerkvi nista enakovredna pojma. Eno je vera, drugo religija.

    Jezus je rekel, naj Boga častimo v srcih, ne v templjih, cerkvah

    Pa ne samo francoska revolucija, zanjo je Francija tako ali tako po dolgotrajnem cerkvenem maščevanju obilno plačala. Eden tvojih duhovnikov je v nekem cerkvenem glasilu zlival žolč čez sekularizacijo zate »brezbožnega« cesarja Jožefa II. Spomnim, ta cesar je dal tolerančni patent, enakost vseh veroizpovedi. No, nekaj vam je vzel, a vam tudi marsikaj podaril. Ukinil je nad 700 samostanov, ukinil številne božje poti, cerkvene bratovščine. Če se kot navaden državljan vprašam, kaj je ta človek naredil.

    Povem ti, delo, ki ga je izvršil, je bilo pravično pred Bogom Očetom. Če poznaš sporočila nekaterih mistikov in velikih duhovnih osebnosti (nihče od teh ni bil nikoli učen duhovnik ali cerkveni dostojanstvenik) iz prejšnjih stoletij, potem ti je gotovo tudi jasno, da je ta veliki duh, Jožef II. habsburški cesar tisti, ki bo ob 2. Jezusovem prihodu prišel in sodil tvoji matični ustanovi, Sveti Cerkvi. Čeprav ne vem, kdaj bo to, pa zagotovo verjamem, če malo računam, da bo še do konca mojega življenja. Ker bo kmalu 2000 let odkar ga je judovska duhovščina pogubila.

    Preko enega teh vidcev in mistikov je Jezus lepo razložil, kako pomembne stvari je naredil Jožef II. Samostani, nekoč srčika vere so postali le še sami sebi namen, sam cesar je rekel, da ljudje z njih nimajo nobene koristi, ampak so bolj ali manj za navadnega človeka le izkoriščevalski stroj. Jezus nikoli ni povedal, da naj se mu gradijo cerkve. Povedal je, častite me v srcih, ne postavljajte mi templjev. Ampak se je zgodilo ravno obratno. Pa ti nisi pri tem nič kriv, pač pa cela linija neštetih ljudi, ki pa so že tako ali tako prejeli svoje plačilo v nebesih. Ki tebe seveda še čaka.

    Čemu ves ta blišč, ko pa je duša cerkvene organizacije prazna?

    Jezus je bil preprost, še dveh plaščev ni hotel imeti, en je bil zanj zadosti. Nobenega kiča ni nosil. Ti, ki se imenuješ naslednik apostolov, povej, kje je tvoja preproščina. Potrebe časa boš rekel, te narekujejo naše življenje. Če si bil dejansko izvoljen od Zgoraj, potem si zelo hudo skrenil s svoje poti. Dobri Oče te ne bo iskal in te usmerjal na pravo pot. On je prijatelj majhnih, ne velikih, to poznaš že iz evangelija. Ker si se sam postavil za velikega voditelja, moraš biti tej nalogi tudi kos. Ljudje potrebujemo duhovne hrane, tiste pristne, kjer se začuti božje sporočilo, božja moč. Ti nam je ne daješ.

    Le redko kateri tvoj služabnik nam jo da. Brat, žejni smo. Ti pa nam daješ le pleve od najčistejšega zrnja. Nisi nič drugačen kot duhovščina v starem Egiptu in sveti deželi. Hodiš vzvišeno, arogantno, nam žugaš. Tvoja prsi krasijo velikanski žlahtni križi, vredni tisoče in več evrov. Je resnična vera res tako prazna beseda, da jo lahko nadomesti križ, simbol? Ta simbol je bil že neštetokrat zlorabljen, pa ne z naše strani, vsilili so nam naj častimo križ, naj malikujemo svetnike kot nekoč pogani svoje bogove. Pa pustiva to. Bog Oče že ve, kaj je prav in kaj ni.

    Več je okrasja, slabša je vera človeka. Tudi o tem je nekoč govoril naš Gospod, prijatelj majhnih, Jezus Kristus. Če pogledam tvoje templje, v katere tudi sam zahajam, kot vernik, kaj vidim. Misliš, da je za nas vernike znamenje vere že bohotno opremljena cerkev in njena oprema? V starem Egiptu so grobnice vrhovnih svečenikov bile vedno najbolj okrašene, znamenje popolne nevere ljudi, ki so sebe šteli med duhovščino. Čemu ves ta blišč, ko pa je tvoja duša prazna? Pa ne samo tvoja, dragi brat, duša organizacije, v katero verujemo.

    Nas, vernike, ste označili za državne udarnike

    Kaj še rabiš, dragi brat? Izropal si nas vsega, dal nam pa nisi ničesar. Se ti morda toži po starih časih fevdalizma, da si hočeš pridobiti vse nekoč, Cerkvi zaplenjeno premoženje? No, tudi v Avstriji so nacisti zaplenili cerkveno premoženje, zakaj ga tam nihče ne vrača, niti ni želje, da bi se vrnilo? Ja, pri nas so pač zaplenili komunisti, vaš dedni sovražnik. Ampak kaj so komunisti drugačnega od nacistov?

    Niste prav vi šolali znamenitega Stalina in niste bili prav vi tisti, ki ste spravili Lenina preko svojih nemških duhovnikov nazaj v Rusijo, da je lahko začel revolucijo? Zgodovina pač ne laže. Mar ni bil naš nekdanje predsednik Tito, na katerega gledate z največjim prezirom; častni kanonik neke cerkve v Rimu, na ta položaj ga je imenoval papež Pavel VI? Ni bil takrat on dedni sovražnik, stric komunist? Če že za papeža ni bil, kako je potem lahko zdaj za Vas? Moj dragi brat, si se vprašal, kaj so menili komunisti o veri? Ne opij za ljudstvo, pač pa globlje. Niso imeli enakih idej kot francoski revolucionarji?

    Spet si šel predaleč, dragi brat. Spontan ljudski odpor ste označili za poskus državnega udara levice oziroma komunistov. Da Vas ni sram. Na katerem planetu živite? Zaenkrat ste na Zemlji, ko pa boste prejeli plačilo za svoje delo v Nebesih-Vesolju, pa boste morda kje drugje. Državni udar. V nadvse obupani množici, ki se ji gre le za golo preživetje, za najnujnejše vidite poskus državnega udara. Se sploh zavedate, kaj ste s tem povedali? Človek, ki je napol gol, z lačnimi otroškimi usti, brez dostojanstva, Vam je prišel na ulico.

    Prišel je povedat, da ne more več tako naprej. Peščica je resda bila politično opredeljenih, a je to manjšina. Čista manjšina, ki šteje skoraj nič. Nas, tudi Vaše vernike ste označili za državne udarnike. Brat, razžalili ste nas do konca. Ti se seveda ne zavedaš položaja, ki je nastopil, tvoji nižji služabniki že malo bolj, ker se jim pozna pri mašnih nabirkah in darovih za cerkev. Ampak kaj to, če nas tvoji politični hlapci označijo za zombije, nas lahko ti za državne prevratnike. Ne samo dejanja, tudi besede so tisto, kar ima svojo ceno. In tudi po njih boš nekoč obravnavan pred Bogom Očetom.

    Cerkve se vedno bolj praznijo

    In nenazadnje. Mislim, da te je denacionalizacija spet spremenila v dobrega starega fevdalca. Vzemimo samo za primer dvorec Goričane in ves blišč, ki nam je bil komaj pred meseci razkrit, ne zanima me, kdo bo v njem stanoval. Zanima me, kako lahko božji služabniki potrebujejo pri vsem svojem notranjem bogastvu takšne stvari. Zavod za prevzgojo mladih prestopnikov v Radečah si tudi želite nazaj, ne zanima Vas, kaj bo s tem zavodom vnaprej. Pač, ali boste pobirali mastno najemnino in tako zaradi naslova denacionalizacije zaslužili dvojno na račun države, s tem pa nas davkoplačevalcev; ali pa bodo zavod ukinili.

    In kar je najbolj žalostno, sestre redovnice se imenujejo po svetem Vincenciju Pavelskem, verjetno enem največjih duhov, ki so v preteklih stoletjih nosili duhovniške obleke. Ironija, ki pa je je zgodovina polna. Dragi brat, kot vidim, spet izgubljaš realno predstavo, nekdanji blišč in veleponos te spet prežemata. Ti, ki si božji služabnik, povej nam vernikom, kaj ti razumeš pod pojmom Bog Oče. Za nas vernike je to nekaj povsem svetega, takorekoč nedotakljivega, presvetega.

    Pojem spoštovanja. V tvojih pridigah in nagovorih pa je beseda Bog Oče le še ena od besed iz tvojega besednega zaklada. Jezus je rekel, ni važno, kaj gre v usta, važno je, kaj pride iz njih. Torej štejejo besede. Beseda je meso postala in med nami prebivala. To je bil Jezus, Oče, Sin in Sveti duh obenem. Besede so božje misli, energija. Od njihovega tona in pomena je odvisno, ali bo ta energija dobra ali slaba. Brat pomni, da boš lahko nekoč pred Bogom Očetom povedal, da ti je to znano.

    Dragi brat, vprašam te še enkrat. Pri nas vernikih si gol, pred nami si izgubil vso svoje dostojanstvo, vso svojo vrednost. Vidiš, da ti nihče, razen dela politikov, duhovnikov in redovnikov; več ne sledi. Tvoji templji so prazni. Nasprotno pa so resnični templji živega Boga čedalje bolj prisotni med nami, med majhnimi, navadnimi ljudmi. Tvoj tempelj lahko propade, tempelj v človeku pa nikoli, ker se je vsak moral krvavo truditi, da si ga je lahko zgradil.

    In ti templji ne stojijo na pravljicah, ki nam jih vi prodajate, temelji teh templjev so čvrsti in lahko kljubujejo vsem viharjem. Ker imamo po milosti Boga Očeta možnost piti čisto in popolno božjo modrost in ljubezen. Tisto, kar ne najdemo pri tebi in tvojih služabnikih, nam je dal Bog Oče. Nismo podlegli izmišljotinam, ki so v organizaciji nastajale stoletja in stoletja.

    Za Boga niso potrebni šolani teologi, najbolj preprosto srce je vedno njegov dom

    Dragi brat, država in Cerkev sta ločeni, to piše v naši ustavi. Pa se kar naprej vmešavaš v politiko. Ljudi, ki so jih izšolali tvoji redovniki nastavljaš na vse mogoče ključne položaje v državi. Želiš si nove zasebne katoliške univerze. Imej jo. Vendar ne pozabi, da vemo kakšno kukavičje jajce to predstavlja za ideale svobode, enakosti in bratstva, torej ideale francoske revolucije. Ni nam treba kam daleč, vsepovsod se vidi, kaj ste s ponovnim prihodom v šolstvo dosegli. Še naprej bi prodajali temo, ampak, ker naj bi minuli konec sveta 21. decembra 2012 prinesel novo luč, je ne boste uspeli. Vemo, da imate že zdaj podpisane pogodbe z vsemi večjimi gospodarskimi družbami v državi, da bodo te po končanem študiju zaposlile Vaše proizvode. Nikar pa ne posegajte več po politiki. Ker bo malemu človeku enkrat počil film, posledic ne zna predvideti prav nihče.

    Tajite, kolikor hočete, narod ni slep. Razen peščice vsi prav dobro vidimo. In spremljamo vsak Vaš korak, tudi tistega, ki ga Vi skrbno zavijete v najbolj prefinjen celofan nedolžnosti. Dragi brat, upam, da veš, da si mi po krščanskem nauku povsem enak, ti sam si se napravil za višjega od mene, ni te izbral Bog Oče. Zanj niso potrebni visoko šolani teologi, najbolj preprosto srce je vedno njegov dom. Zakaj dobri Bog Oče takega doma ne najde pri tebi, pa se vprašaj. Če boš ugotovil, obstaja možnost, da ti bo plačilo v Nebesih naklonjeno, če ne pa bo tvoje bivanje tam, Zgoraj ena velika neskončna beda in žalost. Zadosti pričevanj obstaja, da sam ugotoviš, da govorim čisto resnico.

    V imenu mojega in tvojega dobrega Boga Očeta ti pošiljam blagoslov in ti želim vse dobro.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja damijan grlec
  • Več s področja * Pisma bralcev

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20130125093652414

    No trackback comments for this entry.
    Anonimno pismo razočaranega vernika katoliške cerkve | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,58 seconds