--------------------------------------------------
Opomba:
Kakor se bere je ne najveèijih nepravilnosti nelogiènost / neumnost je, da se postavlja Jezusa med guruje.

Obstajata samo 2 možnosti za resnico opisa Jezusa: da je bi "nor" ali, da je bil in je Jezus -
/ Jezus tudi Kristus / (mesija - Sin Boga.
aries

http://www.whoisjesus-really.com/slovenian/whois.htm

citiram:


Jezus Kristus

Kdo je po vašem mnenju najbolj izstopajoèa osebnost vseh èasov? Najveèji voditelj? Najboljši uèitelj? Kdo je storil najveè dobrega za èloveštvo? Kdo je živel najbolj sveto življenje, kar jih je kdajkoli bilo?

Obišèite katerikoli predel sveta in se pogovarjajte z ljudmi katerekoli veroizpovedi. Ne glede na to, kako predani so svoji religiji, bodo morali, èe vsaj malo poznajo zgodovino, priznati, da takšnega èloveka, kakršen je bil Jezus iz Nazareta, nikoli ni bilo. On je najbolj enkratna osebnost vseh èasov.

Jezus je spremenil tok zgodovine. Celo datum na vašem jutranjem èasopisu prièa o dejstvu, da je Jezus iz Nazareta pred skoraj dva tisoè leti živel na zemlji. »Pred Kr.« Pomeni »pred Kristusom«, »A.D.« pa »leto Gospodovo«.

NAPOVED NJEGOVEGA PRIHODA

Stoletja pred Jezusovim rojstvom so bile v Svetem pismu zapisane besede Izraelskih prerokov, ki so napovedovale njegov prihod. Stara zaveza, ki so jo pisali številni posamezniki 1500 let, vsebuje veè kot 300 prerokb z opisi njegovega prihoda. Vse podrobnosti so se uresnièile, vkljuèno z njegovim èudežnim rojstvom, brezgrešnim življenjem z njegovo smrtjo in vstajenjem.

Jezusovo življenje, èudeži, ki jih je delal, besed, ki jih je govoril, njegova smrt na križu, njegovo vstajenje, njegov odhod v nebo – vse to kaže na dejstvo, da ni bil le èlovek, ampak veè kot to. Jezus je trdil: »Jaz in Oèe sva eno« (Janezov evangelij 10,30), »Kdor je videl mene, je videl Oèeta« (Janezov evangelij 14,9) in »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihèe ne pride k Oèetu, razen po meni« (Janezov evangelij 14,6).

NJEGOVO ŽIVLJENJE IS SPOROÈILO POVZROÈATA SPREMEMBE

Zasledujte življenje in vplive Jezusa Kristus iz Nazareta skozi vso zgodovino in opazili boste, kako on in5000 njegovo sporoèilo vedno povzroèata velike spremembe v življenju ljudi in narodov. Kamorkoli sta prodrla njegov nauk in vpliv, so ljudje priznali svetost zakonske zveze, pravice žena in enakopravnost. Ustanavljali so šole in univerze za nadaljnje izobraževanje; spremenili so zakone za zašèito otrok, odpravili suženjstvo ter izvedli mnoge druge spremembe v korist èloveštva.

Tudi življenje posameznikov se je korenito spreminjalo. Recimo, Lew Wallace, slavni general in literarni genij, se je razglašal za ateista. Dve leti je gospod Wallace zahajal v vodilne evropske in ameriške knjižnice in zbiral informacije za dokonèno unièenje kršèanstva. Med sestavljanjem drugega poglavja knjige, ki jo je nameraval spisati, se je nenadoma znašel na kolenih in glasno vzklikal Jezusu: »Moj Gospod in moj Bog!«

Zaradi trdnih in nespornih dokazov ni mogel veè zanikati, da je bil Jezus Kristus Božji Sin. Pozneje je Lev Wallace napisal knjigo Ben Hur, enega najveèjih angleških romanov, kar jih je bilo kdaj napisanih o Kristusovem èasu.

Podobno je bil kasneje C.S. Lewis, profesor na Oxfordski Univerzi v Angliji, agnostik, ki je dolga leta zanikal Kristusovo božansko naravo. Tudi on je s poštenostjo razuma, ko je preuèil premoène dokaze za njegovo božansko naravo, sprejel Jezus kot svojega Boga in Odrešenika.

GOSPOD – LAŽNIVEC ALI ZANESENJAK?

V svoji znameniti knjigi Mere Christianity (Samo kršèanstvo) podaja svojo ugotovitev: »Èlovek, ki je bil zgolj èlovek in bi govoril stvari, ki jih je Jezus, ne bi bil velik moralni uèitelj. Bil bi blaznež, ki o sebi pravi, da je zakrknjeno jajce, ali pa bil peklenski satan. Sami morate izbrati. Ali je bil in je Božji Sin ali pa norec, èe ne še kaj hujšega. Lahko ga proglasite za norca ali pa padete pred njegove noge in ga imenujete Gospoda in Boga. Nikar pa ne prihajamo z nekim vzvišenim nesmislom o tem, da je bil velik èloveški uèitelj. Te možnosti nam ni prepustil.«

Kdo je za vas Jezus iz Nazareta? Vaše življenje na tem svetu in vsa veènost sta odvisna od vašega odgovora na to vprašanje.

Veèino religij so ustanovili ljudje in temeljijo na ljudski filozofiji, pravilih in predpisih za delovanje. Odstranite ustanovitelje teh religij iz njihovih predpisov in naèinov èašèenja in le malo se bo spremenilo. Toda vzemite Jezus Kristusa iz kršèanstva in ostalo ne bo niè. Svetopisemsko kršèanstvo ni le življenjska filozofija, niti ni le etièni standard ali zvestoba verskim obredom. Resnièno kršèanstvo temelji na življenjskem, osebnem odnosu z vstalim, živim Odrešenikom.

VSTALI USTANOVITELJ

Jezus iz Nazareta je bil pribit na križ in pokopan v izposojen grob, tri dni zatem pa je vstal od mrtvih. V tem pogledu je kršèanstvo enkratno. Vsak argument za veljavnost kršèanstva je odvisen od dokaza o vstajenju Jezusa iz Nazareta.

Skozi stoletja je veèina velikih uèenjakov , ki so se ukvarjali z dokazi o vstajenju od mrtvih, verovala in še veruje, da Jezus živi. Po preverjanju dokazov o vstajenju, ki jih dajejo evangeliji, je Simon Greenleaf, ugledni znanstvenik na podroèju zakonskega prava na Harvardski šoli prava, zakljuèil: »Nemogoèe bi bilo vztrajati pri zatrjevanju resnic, ki so jih širili, èe Jezus resnièno ne bi vstal od mrtvih in èe v to dejstvo ne bi bili tako trdno preprièani, kot so bili v vsako drugo.«

John Singleton Copley, ki velja v britanski zgodovini za enega najveèjih umov na podroèju prava, je izjavil: » Zelo dobro vem, kaj je dokaz; in povem vam, tak dokaz, kot je dokaz za vstajenje od mrtvih, ni še nikoli odpovedal.«

RAZLOGI ZA VEROVANJE

Vstajenje je središèe kršèanske vere. Veè razlogov je, zakaj tisti, ki vstajenje preuèujejo, verujejo , da je resnièno.

boatNAPOVEDANO: Prviè, Jezus sam je napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih – in njegova smrt in vstajenje sta se zgodila natanko tako, kot je bil napovedal (glej Lukov evangelij 18,31-33)

PRAZEN GROB: Drugiè, vstajenje je edina sprejemljiva razlaga za njegov prazen grob. Pozorno branje svetopisemskega poroèila kaže, da so grob, kamor so položili Jezusovo telo, rimski vojaki dobro zastražili in ga zaprli z velikanskim kamnom. Èe Jezus ne bi bil mrtev, kot so trdili nekateri, ampak le oslabljen, bi stražarji in kamen njegov pobeg onemogoèili – kakor tudi vsakršen poskus njegovih uèencev, da bi ga rešili. Jezusovi nasprotniki pa njegovega telesa nikoli ne bi vzeli, kajti njegovo izginotje iz groba bi podprlo vero v njegovo vstajenje.

OSEBNA SREÈANJA: Tretjiè, vstajenje od mrtvih je edina razlaga prikazovanja Jezusa Kristusa njegovim uèencem. Po svojem vstajenju se je Jezus vsaj desetkrat prikazal tistim, ki so ga poznali in enkrat celo 500 ljudem hkrati. Gospod je dokazal, da ta prikazovanja niso prividi: jedel in pogovarjal se je z njimi, oni pa so se ga celo dotikali.

ROJSTVO CERKVE: Èetrtiè, vstajenje od mrtvih je edina razlaga za zaèetek kršèanske cerkve. Kršèanska cerkev je najveèja ustanova v vsej zgodovini sveta. Veè kot polovica prve kršèanske pridige se ukvarja z vstajenjem (Apostolska dela 2,14-36). Oèitno je zgodnja cerkev vedela, da je to temelj njenega oznanjevanja. Jezusovi sovražniki in nasprotniki njegovih naslednikov bi jih lahko kadarkoli zaustavili preprosto s tem, da bi pokazali Jezusovo telo.

SPREMENJENA ŽIVLJENJA: Petiè, vstajenje od mrtvih je edina logièna razlaga za spremenjeno življenje njegovih uèencev. Pred njegovim vstajenjem so ga zapustili; po njegovi smrti so bili razoèarani in prestrašeni. Niso prièakovali, da bo Jezus vstal od mrtvih (Lukov evangelij 24,1-11). Vseeno pa so se po njegovem vstajenju in binkoštnem doživetju ti isti razoèarani možje in žene spremenili zaradi mogoène moèi vstalega Kristusa. V njegovem imenu so svet postavili na glavo. Veliko jih je za vero dalo življenje. Mnogo jih je bilo strašno preganjanih. Njihova pogumna drža bi bila nesmiselna, èe ne bi bili trdno preprièani, da je Jezus Kristus resnièno vstal od mrtvih – dejstvo, za katerega je vredno umreti.

V 40. letih dela z intelektualci iz univerzitetnega okolja, še nisem sreèal èloveka, ki bi iskreno pretehtal preprièljive dokaze za Božjo naravo Jezus iz Nazareta in njegovo vstajenje od mrtvih in ob tem ne bi priznal, da je Jezus Božji Sin, obljubljeni Mesija. Tudi tisti, ki ne verujejo, iskreno priznavajo: »Nisem si vzel èasa, da bi prebral Sveto pismo ali pretehtal zgodovinska dejstva o Jezusu.«
''''''
ŽIVI GOSPOD

Zaradi Jezusovega vstajenja se njegovi nasledniki ne držijo le etiènega zakonika mrtvega ustanovitelja, ampak imajo živ, oseben odnos z živim Gospodom.

Jezus Kristus živi danes in zvesto blagoslavlja ter bogati življenja tistih, ki mu zaupajo in so mu poslušni. Skozi stoletja so množice ljudi priznavale vrednost Jezusa Kristusa, vkljuèno z mnogimi, ki so imeli velik vpliv na svet.

Francoski fizik in filozof Blaise Pascal je govoril o èloveški potrebi po Jezusu, ko je dejal: »V srcu vsakega èloveka je od Boga oblikovan prazen prostor, ki ga lahko napolni le Bog po svojem Sinu Jezusu Kristusu.«
'''''''''''''
http://www.gotquestions.org/Slovenscina/Jezus-Kristus.html