Prvi Dialog
‘’’’’’’’’’’’’’’’’’’’
Prišla mal pozno, vsem je -
neopaženo samotna vila.

pogled nje ujel edini prosti sedež
mize njega, ki bi je sam.

Ali je zavzeto? vpraša...
ne - zamrmlja...sedi, če hočeš.

Temina barvnih luči noči lokala
ohrani privatnost in mir obema.
vendar odsotnost dialoga vznemja oba.
pogleda se srečata in za 2 - 3 momemte
ne umakne se oko nobenega,

Začutil prijetno je sorodnost
njenih še temnejših oči barvnih luči
spomina lepote " arabskih noči."

Hočeš mi delat družbo,
ko kaj popijem...smem ponudit?
Ok; kar boš ti bom tudi jaz,
reče ona nagajivo...

Razumel je njeno šalo,
iz spoštovanja ne servira alkohola.
Opazila je to in se mu -
z toplim pogledom zahvalila.

Sedaj bližina njena,
ob enakosti po potrebi
dialoga obeh, neopaženo razvija -
topla se sorodnost med njima.

dialog prepirorv ideologije,
dialog definicije ljubezni
in mogoče večnosti ljubezni iste.
prešla hitro noč je,
ko v jutru pokliče ona taksi.

O ja...
če boš še besedno žuboreti želel,
tu je telefon. Poda mu številko.

Odšla kakor je prišla,
brez dotika brez imena,
brez vsega tega prešla -
noč kakor sanje...

lepote njene dialog besed
noči prve je spomin,
ki utvari je “Ljubezen sedaj”
brez dotika brez poljuba,
le dialog dve dialoga potrebnih src,
zdrami ljubezen v njem,
do njenega srca razuma duše.

dialog besed prve noči,
ko ob isti mizi brez poljuba -
prešla ona v sreči noč je cello.
‘
Minilo ni 48 uri ko dialog dveh srce -
zopet žubori – od tu “Ljubezen sedaj”,
ki konča se poljubom vročim -
in besedami nje:
ali ne veš, da te ljubim...vem draga vem.

Vem tudi, da dialog prve noči -
še vzdržuje v isti gorečnosti -
...."Ljubezen Sedaj"..
‘’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’