gomila - grob junaka

Med tnjem gozda temine hladne
hladne mrzle zemlje samotne
smrti,
padel junak 10 letja
tega je,
domovini tebi meni
daj življenje je svobode

ne sveče roke ognja ni prižgala
več 10 letja,
srca solza spominov hladila ni
grel ni objem srca spominov
matere ne nje ljubezni
kateri dal življenje mlado
prerane smrti

življenje dalo časa njemu
ni
okusti lepoto ni ljubezni
objema matere nje ni
ki čakala 10 letja je
vrnitve je njegove.

čakala,
še čaka upa,
da sodni dan je blizu
ko objela bo srce telo
svojega junaka
zdaj mrtvega heroja
še spomin gine
le praznota sina mojga
ljubezni moje ni.

Spavaj duša moja mir pravičnega
dih....šepet...neznage srca.
odmev se sliši...

mogoč hodila sem po gomili
Tvoji...ne to ne vem
nevedoč, da prav blizu mene
ti telo počije.

prižagala žar dar ognja
sveč spomina
zdaj bo kjerkoli
ljubezen matere, hčerke, domovina

četud spomin izgine
predan Večnosti je Nepozabljivi
spominov knjigi .

Le čaka sodni dan vstajenja.
čaka objema dragih vseh
dotik topline ljubezni človeka
ki okusil ni,
spoznal čutil ni dotik srca ljubezni
kateri dal življenje je mlado'
''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
aries vir: up pravićnosti vstajenja