TEDEN OTROKA – SPOROČILO ZA MEDIJE

ZA PROSTOVOLJNO CEPLJENJE V PETIH DNEH PREK 2.400 PODPISOV

Tako se je zaprepaden odzval Nizozemec, ko je od prijateljice izvedel, da v Sloveniji še vedno velja komunistični režim obveznega cepljenja otrok z denarnimi kaznimi za nepokorne starše. Takoj je podpisal peticijo, ki jo je pravnik Jure Pogačnik, dolgoletni zagovornik svobode odločanja o cepljenju otrok, v sredo objavil na mednarodnem spletnem portalu AVAAZ. V petih dneh jo je podpisalo prek 2.400 staršev; večina je Slovencev, pobuda pa dobiva tudi precej podpore iz tujine.

Pogačnik, ki podpise zbira v sodelovanju s somišljeniki, poziva vlado, ministra za zdravje in poslance državnega zbora k uzakonitvi prostovoljnega cepljenja. »Cepljenje je medicinski poseg, glede katerega si strokovna mnenja o smiselnosti in varnosti niso enotna. O tveganjih cepljenja so v zadnjih letih izdane tako knjige kot tudi številni članki v strokovnih revijah,« piše na portalu za globalno podpisovanje peticij AVAAZ. Čedalje več staršev čuti brutalni poseg države v najbolj intimno sfero, skrb za zdravje svojih otrok, opozarja peticija in vlado poziva k takojšnjim spremembam zakona o nalezljivih boleznih in odpravi sistema obveznega cepljenja.

Za razliko od Slovenije skoraj vse evropske države priznavajo pravico staršev, da se odgovorno in informirano odločajo o cepljenju svojih otrok. Slovenija negativno izstopa celo v družbi nekdanjih jugoslovanskih republik, ki te pravice prav tako (še) niso uzakonile, a po pričevanju tamkajšnjih staršev kazenskih sankcij proti staršem vendarle ne izvajajo.

Peticijo je v prvih petih dneh podprlo več kot 2.400 podpisnikov, številka še narašča. Njeni pobudniki v tem tednu otroka vabijo vse Slovence, naj o razmerah v naši državi kritično premislijo in se jim pridružijo s podpisom. Podpise nameravajo čim prej izročiti ministru za zdravje Tomažu Gantarju.

Na vprašanje, zakaj so zaprosili za podporo tudi tuje državljane, Jure Pogačnik pravi: »Zato, da pokažemo, da naš sistem cepljenja v moderni Evropi 21. stoletja ni nekaj normalnega, pač pa ostanek iz preteklosti. Zato, da slovenska javnost vidi, da je mednarodna javnost ob naši ureditvi šokirana. Zato, ker peticija ni kaprica kakega marginalnega kluba neracionalnih staršev, ampak legitimen demokratičen poziv civilne družbe s prepoznavnim mednarodnim nabojem, ki najširši javnosti sporoča, naj Slovenija po dvanajstih letih končno popravi ta sramotni zakon.«

Peticijo najdete na povezavi: http://www.avaaz.org/en/petition

Kontakti: Jure Pogačnik, dipl. iur., telefon 040891081. Informacije o peticiji tudi prek skupine Starši obveščamo Slovenijo (starsi.obvescamo@gmail.com) in Društva za svobodo odločanja (info@svood.org).

DODATNE INFORMACIJE: SISTEM CEPLJENJA V SLOVENIJI

Slovenski sistem cepljenja otrok je predpisan z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB UL 33/2006). Cepljenje otrok je obvezno, brezplačno, plača ga javni proračuna. Otrokom je do 8. leta predpisanih 32 doz cepiv, do 18 leta še ena. Zavrnitev je ravnanje v nasprotju z zakonom in se finančno kaznuje (kazni so različne, od 200 do 400 evrov na vsakega od staršev, lahko se izrečejo za vsako dozo cepiva posebej in lahko si sledijo večkrat zapored vse do izpolnitve zakonske obveznosti). Cepljenje se lahko opusti zgolj iz medicinskih razlogov, o čemer brez možnosti ugovora odloča Komisija za cepljenje pri Ministrstvu za zdravje (njeni člani so pediatri, epidemiologi itd.). Država je po ustavni odločbi iz leta 2004 (po tem, ko je Društvo za svobodo odločanja leta 2001 vložilo ustavno presojo) poškodovanim s cepivi dolžna plačevati odškodnino, a ni podatkov, da bi bila v osmih letih komu odškodnina izplačana.

ZNB je ostanek zakonodajnega sistema nekdanje Jugoslavije. Evropa obveznega cepljenja skoraj ne pozna več. Prostovoljno cepljenje se začne takoj za severno mejo: Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Danska, Švedska, Finska, Estonija, Španija, Portugalska, Ciper, Grčija, delno Italija, cepljenje je prostovoljno tudi v Švici, Veliki Britaniji, Irski, Avstraliji in na Japonskem. ZDA imajo mandatni sistem z možnostjo pridobitve medicinske oprostitve, verskega ugovora ali ugovora vesti (starši lahko s predložitvijo le-teh dosežejo, da jih država ne preganja in da so necepljeni otroci lahko vključeni v vzgojno-izobraževalni sistem).

V teh državah je cepljenje večinoma brezplačno, prav tako kot v Sloveniji ga zdravstvo priporoča, vsak državljan pa se zase ali za svoje mladoletne otroke svobodno odloča, ali cepi ali cepljenje zavrne. Švedska, ki velja za zgled države blaginje, je leta 2002 odpravila zadnje obvezno cepljenje. Slovenija je v tej skupini držav v resnem zaostanku glede demokratičnosti in spoštovanja človekovih pravic. Skupaj z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, uporablja komunistično zakonodajo.

Če starši v Sloveniji (zaradi stranskih učinkov cepiv, veroizpovedi ali ugovora vesti) cepljenje otroka zavrnejo, sledi prijava na zdravstveni inšpektorat, v večini primerov tudi poniževanje, zastraševanje, grožnja z denarno kaznijo in včasih zavrnitev otroka kot pacienta. Ko starši dobijo odločbo ministrstva za zdravje o obveznem cepljenju, je edina pravna pot, da sprožijo upravni spor na sodišču.

Zdravniki so v Sloveniji odvezani vsakršne odgovornosti v zvezi s posledicami po cepljenju. Če stranskih učinkov cepiv pri otroku ne prijavijo Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), sankcij ni. IVZ je motiviran, da so zabeleženi stranski učinki čim redkejši, saj vstopa v poslovne odnose s proizvajalci cepiv, cepiva naroča in kupuje, javnosti zagotavlja, da je kupil varna in učinkovita cepiva, s cepivi tudi tretjinsko financira svoje poslovanje. Nadzor IVZ nad pediatri glede doslednega poročanja o stranskih učinkih cepiv v Sloveniji nikoli ni ustrezno deloval. Pediatri staršem niti ne izročajo navodil o uporabi cepiv, ki so namenjena njim, sankcij zoper te nepravilnosti pa ni.

ZNB je v nasprotju z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP), ki zagotavlja pravico do varnih medicinskih storitev, do celovite informiranosti o cepivih in njihovih stranskih učinkih, do soglasja ali zavrnitve medicinskega posega. Pravica do soglasja do cepljenja oz. zavrnitve cepljenja je lažna, saj je zavrnitev kazniva. ZPacP predpostavlja etični odnos zaupanja in spoštovanja med pacientom in zdravnikom, a tega v obveznem kaznovalnem sistemu cepljenja otrok ni mogoče doseči.

V Sloveniji je bila od leta 2000 vladi in ministrstvu za zdravje večkrat na različne načine posredovana pobuda, naj sporni 22. člen ZNB dopolni z možnostjo zavrnitve iz osebnih razlogov oz. ugovora vesti. Leta 2007 je bil že vložen predlog sprememb ZNB, o uvedbi ugovora vesti so poročali mediji, vendar je bil umaknjen. Leta 2011 je vlada na portalu www.predlagam.vladi.si (na pobudo več kot 500 staršev, naj se ukine obvezno cepljenje) napovedala posodobitev ZNB za leto 2012, vendar novega predloga zakona do sedaj še ni.