V času velike noči katoličani praznujejo in se veselijo Jezusovega vstajenja, mnogi z velikonočno šunko, ki jo je blagoslovila katoliška cerkev. Velikonočna šunka je meso od zaklanega prašiča. V Bibliji, za katero je katoliška cerkev v svojem katekizmu zapisala, da je za člane cerkve obvezujoča vsaka njena beseda, piše o svinjini naslednje: „Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in jima rekel: 'To so živali, ki jih smete jesti izmed vseh živali na zemlji.

Vse, kar ima med živalmi preklane parklje, in sicer popolnoma preklane parklje, in prežvekuje, to smete jesti.' (Lv 11, 1-3) Ne jejte pa od prežvekovalcev in od teh, ki imajo popolnoma preklane parklje: kamele, zajca in skalnega jazbeca; te sicer prežvekujejo, nimajo pa parkljev: za vas so nečiste; in svinje, ker sicer ima parklje, pa ne prežvekuje; za vas je nečista. Ne jejte njihovega mesa in ne dotikajte se njihove mrhovine! (3Mz11, 1-47)«

Nauk katoliške cerkve je jasen: prepovedano je jesti svinjino, torej tudi šunko. Toda cerkev šunko kljub temu blagoslavlja. Kako lahko resno jemljejo versko skupnost, ki blagoslavlja nekaj, kar sama prepoveduje? Zelo težko. Ali pa si katoliška cerkev želi, da njeni verniki ostanejo nečisti. Tudi sestra Nikolina Rop, ki je izdala knjigo Recepti sestre Nikoline na veliko promovira jedi, ki so po nauku cerkve nečisti. Nekaj njenih receptov: pasulj, rezanci s šunko, šunkini rogljički, ocvrt domač zajec, dušen zajec.

Nauk katoliške cerkve v Bibliji prepoveduje tudi uživanje rakov in hobotnic. »Od vsega, kar je v vodi, smete tole jesti: vse smete jesti, kar ima plavuti in luskine. Karkoli pa nima plavuti in luskin, tega ne smete jesti: za vas je nečisto. (Dt 14, 9 in 10)« »Karkoli pa v morjih in rekah nima plavuti in luskin izmed vsega, kar se giblje v vodi, in izmed vsega, kar živi v vodi, je za vas gnusoba.« (Lev 11, 9 in 10)«

Čeprav cerkev uživanje teh živali prepoveduje, pa lahko v katoliškem časopisu Družina preberemo priporočila za uživanje rakov in hobotnic. »Vsestranske so konzervirane tune ali druge vrste rib ali rakci…« (Družina, 3.8.2008, Mateja Reš) »Pečemo lahko karkoli, meso vseh vrst, od najbolj priporočene ovčetine, teletine, svinjine, purana do celega piščanca ali zajca. Pečemo lahko tudi mleto pečenko ali klobase. Odlične so ribe, manjše in velike, ali pa hobotnica.« (Družina, 10.5. 2009, Mateja Reš)

Za člane katoliške cerkve so torej obvezujoči vsi citati o prepovedi uživanja mesa določenih živali. Resnični prijatelji živali, ki niso vezani na dogmatična pravila katoliške cerkve in okrutnega, spremenljivega ter muhastega biblijskega boga, pa so se odločili, da ne bodo uživali nobene živali oz. hrane živalskega izvora. Kajti za njih je nesprejemljivo jesti kakršno koli žival. Nesprejemljivo iz etičnega, ekološkega in zdravstvenega vidika.

Damjan Likar, Škofja Loka