http://www.s12.si/druzba/dogodki/1465-po...
(15:29) Celovitost in soodvisnost sta kvaliteti, ki poleg že obstoječih vrednot, kot so na primer človekove pravice in spoštovanje okolja, predstavljata nov trend v razvoju sodobnih družbenih

Komentar:
Zelo ugodno je poslušati spoštovanega gospoda dr. Matjaža Muleja, ki mi je bil predavatelj že v bivši Jugoslaviji in mi tudi bil velik spodbujevalec v mojem inovatorskem življenju, vendar od takrat je za inovatorje in izumitelje postajalo vse slabše obdobje, ker so se potem pojavili še novi predavatelji, ki so nas učili, da je v vsem cilj le dobiček, kjer so druge kvalitete manj ali nič vredne, se sam kot izumitelj nikakor nisem mogel s tem strinjati, ker sem videl, da je takšen cilj le enosmeren, podobno kot so vojne ali politike, ko spodbujajo le svoje končne cilje in ne izbirajo sredstev za dosego teh ciljev, zato nastajajo le žrtve in zmagovalci!

V takšnem obdobju, seveda nisem mogel uspevati z pomembnim izumi za človeštvo, ker ljudje, katerim je cilj le čisti denar ali dobiček, nikakor ne razumejo, kaj je za človeštvo pomembno, razen čisto osebno zadovoljstvo o čim večjem dobičku, ker je razvoj nekaj novega za njihove pojme prekompliciran proces do čistega dobička, v katerega je po njihovem še veliko dvomov in ne sigurnosti, je zato inovatorjem v takšnem gospodarskem okolju nemogoče uspevati!

To kar se je zgodilo na področju zahodne civilizacije, kjer se je razvila ta metoda cilja dobička, je razumljiv rezultat nazadovanja napredka novih izdelkov in nove tehnologije, ko je zato tak razvoj mnogo bolj napredoval v vzhodnih državah, ki so nekoč zelo zaostajale za naprednem zahodnem svetu, toda se je sedaj vse obrnilo, ker je bil tam cilj inovativnost, so ustvarili zato največ inovacij v svetu in imajo sedaj zato danes največjo gospodarsko rast na svetu, se bo zato Evropa, ker je sledila Ameriki zelo stežka dvignila na svoje noge!

Ciljni dobiček je po karakterju enak požrešnosti, ki pa v življenju kot je znano nima dolge poti, se je zato nekdaj cenjena Slovenija znašla na koncu gospodarskega vzpona, ko je presenečena, da več ne vidi pred seboj poti, katero je nekoč sledila in sedaj ne ve v katero smer naj se usmeri!

Izumitelj in zasebni raziskovalec:
Konrad Ajster