4. oktobra že mnogo let praznujemo svetovni dan varstva živali. Čeprav se položaj živali na določenih področjih, npr. pri hišnih živalih, nekoliko izboljšuje, pa je generalno gledano še vedno zelo slab. Večina ljudi, predvsem pa država, živali še vedno smatra kot stvar, sicer kot živo, s katero se lahko počenja praktično karkoli, predvsem tisto, kar določita vlada in parlament. Ker so vlade in parlamenti sestavljeni iz lovcev, mesojedcev, ljubiteljev raznih prireditev, kjer zlorabljajo živali ... vse te dejavnosti tečejo dalje, saj se ti nočejo odpovedati svoji strasti.

Človek še vedno vodi vojno proti živalim v gozdovih. V Sloveniji lovci, po ukaze države, pomorijo več kot 100 000 živali, po vsem svetu več kot 200 milijonov, in to leto za letom – pravi masaker nad nedolžnimi živimi bitji. Čeprav je dokazano, da lov povečuje število živali, saj se vrsta pred izumrtjem brani s povečanim številom rojstev in čeprav obstajajo drugi načini regulacije rojstev živali, če bi bilo teh res preveč, potoki krvi, v katerih uživajo lovci in njihovi mentorji, tečejo dalje.

Te seveda tudi ne zanima dejstvo, da ima narava v sebi vse mehanizme, s katerimi uravnava število živali na nekem področju. Eden izmed dokazov je švicarski kanton Ženeva, kjer lova ni že več kot 30 let. Še večji masaker kot pri lovu se dogaja v klavnicah – v njih v Sloveniji vsako leto pomorijo več kot 30 milijonov nedolžnih živali, po vsem svetu več kot 50 milijard (brez rib). Čeprav je znanstveno dokazana velika zdravstvena rizičnost mesa in drugih živil živalskega izvora, pomori tečejo dalje.

Ne trpijo in umirajo samo živali, temveč tudi ljudje, ki uživajo meso, mleko ... "Umirata" pa še narava in podnebje, saj je masovna živinoreja dokazano eden največjih uničevalcev narave in ima v izpustu škodljivih toplogrednih plinov, po neki študiji, več kot 50% delež. Vse to vedo tudi državniki, pa molčijo in ne ukrepajo – kot da želijo, da se nadaljuje uničevanje živali, narave in ljudi, kot da želijo, da preteče čim več krvi. Podobno se dogaja pri poskusih na živalih, ki so zločin nad zločini – desetine milijonov živali je okrutno mučenih.

Čeprav izsledkov teh poskusov ni mogoče prenesti na ljudi, saj živali reagirajo drugače kot človek, se ti poskusi na veliko odvijajo v medicini, kjer iščejo zdravila za bolezni, ki jih povzroča uživanje živil živalskega izvora. Živali so torej dvakrat žrtve: prvič, ko jih človek poje, drugič pa ko na njih delajo poskuse, da bi našli zdravilo, ki bi ozdravilo tistega, ki je pojedel žival. Absurdno. Najboljše zdravilo za vse to je seveda veganska prehrana oz. veganski način življenja.

Veganstvo oblastnikom seveda ne diši. Bolj jim diši vonj po pečenki ali šibrah. Veganstvo maje temelje oblasti, zato ta proti njej vodi pravo podtalno, včasih celo "križarsko", vojno. Jasen dokaz za to je npr. nedavna smrt deset mesečnega dojenčka, kjer bila veganska prehrana takoj, čeprav vzrok smrti sploh še ni bil znan, za otroke označena kot škodljiva in zdravju nevarna, celo prepovedana.

Kot da oblastniki ne poznajo stališča največjega svetovnega dietetičnega združenja, to je ameriškega, pa tudi mnogih drugih (npr. kanadskega), ki pravi, da je uravnotežena veganska prehrana primerna za vse starostne dobe, tudi za otroke, in da nudi vsa potrebna hranila za zdrav razvoj oz. življenje. Z vegansko prehrano bi lahko reševali slovensko zdravstveno blagajno – tudi to oblastnike ne zanima, saj bi s tem odžagali vejo, na kateri sedijo. Rajši bodo ljudem pobrali zdravstvene pravice, kot da bi jih z vegansko prehrano razširili.

Vprašanje živali je eno ključnih vprašanj naše družbe. Dokler se bo živalim godilo slabo, se bo tako godilo tudi ljudem, kajti, kar človek seje, to žanje. Dokazov o tem je vedno več. Potrebno je spremeniti pot in iti po poti zlatega pravila: kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim.

Za Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Stanko Valpatič, predsednik in
Vlado Began, varuh pravic živali