|  Novinarka TV Dnevnika Vesna Deržek je s pomočjo spletne aplikacije Supervizor razkrila izdatke javnih institucij za verske skupnosti v obdobju januar 2003 – avgust 2011. Največ, skoraj 14.800.000 evrov, je v tem obdobju prejela Nadškofija Maribor, sledi pa ljubljanska nadškofija z dobrih 7,2 milijona evrov.
Direktor urada Aleš Gulič je pojasnil poti denarja po zdaj veljavnem zakonu: "To razdeljevanje, kar se tiče urada za verske skupnosti, je vezano na število vernikov, kakor so bili popisani v letu 2002, in to je pač rezultat teh proračunov. Urad plačuje del socialnih prispevkov za verske uslužbence v verskih skupnostih, ki imajo več kot 1.000 članov v Sloveniji." (MMC RTV SLO, 27. avgust 2011)
Katoliška cerkev ima v Sloveniji okoli milijon dvesto tisoč članov. Večina katolikov ni s srcem pri katoliški cerkvi, čeprav so uradno njeni člani in bi jo zato morali podpirati in braniti na vseh področjih. Kot dojenčki so bili prisilno krščeni in so tako tudi prisilno postali člani katoliške cerkve.
Ko ti ljudje odrastejo, večina med njimi ne sprejme v srce katoliške vere ali so celo v krogu prijateljev kritični do te institucije. Predvsem so kritični do grabežljivosti cerkve in vprege med katoliško cerkvijo in državo, ki ji kljub velikemu bogastvu nakazuje vsako leto milijone evrov iz denarja davkoplačevalcev.
Toda kritika do cerkve med prijatelji in za šankom nima učinka. Največ kar bi ti nezvesti oz. prisilno krščeni katoliki lahko naredili za bolj pravično državo je, da bi se izpisali iz katoliške cerkve. S tem bi se bistveno zmanjšalo število njenih članov in posledično tudi državna sredstva, namenjena tej izkoriščevalski verski skupnosti. Kajti, ne pozabimo kar je rekel Gulič: "To razdeljevanje, kar se tiče urada za verske skupnosti, je vezano na število vernikov…«
Če bi se vsi takšni katoliki izpisali iz katoliške cerkve, koliko članov bi ostalo v RKC? Morda okoli sto tisoč.
Kmalu bo v Sloveniji ponovno popis prebivalstva, v okviru katerega bodo ljudi tudi spraševali o njihovi verski opredelitvi. Kako se bodo opredelili katoliki, ki nikoli niso sprejeli katoliškega nauka in so bili v cerkev prisilno včlanjeni?
Bodo izjavili, da so katoliške vere in s tem izdali svoje prepričanje in srce ter s tem dejanjem še naprej podpirali nepravična milijonska nakazila, ki jih cerkev prejema od države? Morda pa bodo zbrali pogum in že do takrat izstopili iz cerkve.
Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi
|
NE ZAMUDITE
Več izstopov iz katoliške cerkve pomeni zanjo manj državnega denarja
Prispeval/a: eckhart dne ponedeljek, 29. avgust 2011 @ 22:58 CEST
Vera ne pohablja in ne deformira človeka – kot mislijo nekateri ateisti in to vernikom tudi očitajo. Seveda tu ne mislim na pozunanjene, “biblične” in njim podobne religije, ampak na resnično, praktično uresničevanje Jezusovega Govora na gori in 10 Božjih priporočil/zapovedi. Vse ostalo je iluzija človeškega ega. Tu je Karl Marx npr. svojo upravičeno kritiko pozunanjenih religij – kot človekovih izmišljij, izhajajočih iz konkretnega časa in prostora – neupravičeno posplošil na vse vere.
Bog biva v naši notranjosti, njegov resnični tempelj je iz mesa in kosti, torej naše telo, tako da ne potrebuje cerkva iz kamna, še manj nekakšnih posrednikov ( beri: duhovščine, gurujev, vnebovzetnih mojstrov, šamanov, ... ). Kamorkoli gremo, je z nami, saj je v nas in se lahko nanj vedno direktno obrnemo. Žal večina človeštva tega ni več sposobna narediti. Resnični kristjan je zame vsakdo ( musliman, budist, taoist, katolik, ateist, indijanec iz amazonske džungle, ki še ni nikoli slišal za besede kot Kristus, Bog, ….), ki v praksi, v svojem vsakdanjem življenju živi Božji nauk, katerega esenca so 10 priporočil/zapovedi in Jezusov Govor na gori. Če nesebično pomaga ljudem in naravi, brez pričakovanja “nagrade”, če duhovno napreduje z odpuščanjem za njemu storjene krivice, svoje napake popravi in storjene krivice nikoli več ne stori – je resnični kristjan, prakristjan.
“Uradni” kristjani pa niso v bistvu nič drugega kot duhovni in dejanski sužnji duhovniške kaste in izvrševalci njene totalitarne prakse. Na srečo se je ta drža v zdajšnjem obdobju zaradi hudih obremenitev katoliške civilizacije iz preteklosti nekoliko razvodenela. Ljudje vedno bolj vidijo, komu sledi večina klera in da to ni Kristus.
S postopnim uresničevanjem bistva Jezusovega nauka v obliki "Zlatega pravila": “Kar ne želiš, da nekdo stori tebi, tega tudi ti drugim ne stori, oz. kar želiš, da nekdo naredi tebi, naredi ti prvi.” – bomo dejansko duhu resnične demokracije (to seveda ni danes prevladujoča globalizirana demokratura, ampak Božji duh) dovolili, da se vedno bolj in bolj udejanja v naši miselnosti in s tem v našem vsakdanu. Tako bodo postopoma prepoznane in razgrajene vse še obstoječe totalitarne prakse, vključno s svetovno katoliško diktaturo. Tako bodo ljudje tudi našli notranjo moč, da bodo lahko prešli od gostilniškega kritiziranja katoliško-kleriških nelogičnosti in hudobij do konkretnega izstopa iz cerkve - in postopno postavili cerkev tja, kamor spada: Na smetišče zgodovine.
V pomoč tistim, ki to želijo:
http://www.zrtve-cerkve.org/html/izstop_iz_cerkve_.html
---
Bog ja, cerkev ne!
Bog daje, cerkev vzame!
Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru