|  Končno so nekateri znanstveniki le prišli do spoznanja: "da nekaj že vedo, da nič ne vedo"!
O tej raziskavi sem že večkrat komentiral ter kritiziral, da porabljajo ogromna razvojna sredstva, za stvari, ki jih ne bodo nikoli razumeli, saj ne razumejo niti sami sebe, da bi vsaj vedeli, zakaj se pojavljajo neke bolezni in zakaj človek lahko zboli, ali pa sploh ne zboli, ker o tem sedaj odločajo le atomi, če jih človek še ne razume in ne zna z njimi upravljati, kar pa je razlog le to, da človek še nepozna neke osnovne naravne zakone, katere je sicer meni uspelo odkriti in upravljati z njimi, zato tudi dobro poznam zakon simetrije in antisimetrije, sem zato tudi vedel, da "Super simetrija" ne obstoja, ker če bi to obstojalo, se nebi samo naš planet razpadel, temveč vso vesolje!!
Novo odkriti zakoni narave še veliko drugega vsebujejo, zato je ta naš materialni svet tako fantastično natančno programiran, da se nobenemu bedaku ne more posrečiti ustvariti večjih vesoljskih katastrof, ker ko bi kdo sprožil kakšno neumno neznanje, bo sam sprožil katastrofo za svoje okolje, tako kot npr. Amerika že nekaj časa doživlja različne katastrofe, sedaj pa še med drugimi tudi finančna katastrofa, da bo končno lahko padla na nivo kot druge zgodovinske svetovne vele sile, ki jim je tudi njihova moč »stopila v glavo«!
Tudi o tem sem dosti pisal, kar pa seveda nič ne pomaga, ker vodilni poslušajo le vodilne in ne tiste, ki vedo tisto, kar drugi še ne razumejo!
Pa moj pozdrav - Konrad Ajster!
Polomija nastane človeku,
ki niti ne ve da ne ve!
Napredek pa nastane,
ko človek že ve da ne ve!
Znanstveniki v Cernu niso našli nobenega dokaza za t.i. "supersimetrične" delce, za katere je mnogo fizikov upalo, da bodo "zapolnili vrzeli" v trenutni teoriji. Strokovnjaki so o tem spregovorili na znanstvenem srečanju Lepton Photon v indijskem Mumbaiju. |
NE ZAMUDITE
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 4. september 2011 @ 15:53 CEST
Absolutno drži kar praviš Konrad.
Z nobeno znanstveno metodo, ni mogoče razkriti tistega, kar je zunaj meja le te.
V prispodobi temu pravim, da se praskamo po nogi, med tem ko nas boli glava in si zraven tega, še pojemo hvalospeve, ter častimo visoko pamet.
Prav lepo je, da to, kar je resnica vsega, ta razum ne more nikoli zastrupiti, se nikoli do tega prebiti.
Vse kar lahko naredi je, da to spozna in se ne postavlja na mesto, ki mu ne pripada.
Potem je tudi z njim, vse v najlepšem redu, mar ne?
Z metrom, se ne da izmeriti nemerljivega.
Razum pač drugega nima, zato meri in tehta, sodi in presoja in si ustvarja predstave.
Nikakor, s tem ne preneha.
Zato se mu to kar išče, tako vztrajno izmika.
S spoštovanjem,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne ponedeljek, 5. september 2011 @ 11:47 CEST
Ni problem človeštva v tem, ker bi imel ''preveč razuma'', ampak ravno obratno: Problem je v tem, da ga ima premalo.
Razlika je v tem, da se razum oz.znanje dostikrat ,žal, uporablja za ustvarjanje kratkoročnih, dobičkonosnih ciljev, zanemarja pa se tisto, - lahko bi rekli ''srčno'', oz. duhovno znanje, ki bolj kakor na finančne koristi, gleda na globalne,oz. dolgoročne posledice za človeštvo in okolje.
Torej ni krivec za nastale posledice, razum sam po sebi ,saj se z njegovo pravilno usmerjeno uporabo, ustvari tudi veliko pozitivnega in dobrega, važno je, koliko se ta razum 'plemeniti' z ciljem - delati izključno dobro, tako kratkoročno kot dolgoročno.
Naj dodam še to, da se je s tem, ko se je človek/ človeštvo oddaljilo od Boga, je, kot, da bi se prekinile tudi višje, duhovne povezave z UNIVERZALNO MODROSTJO Stvarnika, ki je vse, fantastično in do najmanjših podrobnosti natančno, zgradil in pripravil človeštvu v dobrobit v smislu pozitivnega koriščenja, /voda, zemlja, zrak/.
Človek pa, namesto da bi to spoštoval in cenil, pa iz koristoljubja in ŠE PREMALO RAZUMA IN ZNANJA /kako sam sebi, oz. človeštvu 'grob koplje'/dostikrat uničuje.
Naj tole razmišljane končam z nekoliko poetično mislijo in sicer:
Ko /in če/ bosta na 'prestol sveta' sedli sestri MODROST IN LJUBEZEN, /ki druga brez druge tako ali tako biti ne moreta!/, Bo /bi/ zemlja postala rajski vrt.
Vendar je verjetnost za to, da bi 'zmagali na volitvah' zelo majhna.
Dobili bi namreč - premalo glasov.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 5. september 2011 @ 15:58 CEST
"Ni problem človeštva v tem, ker bi imel ''preveč razuma'', ampak ravno obratno: Problem je v tem, da ga ima premalo".
Draga Merijen, kako to da ne uvidiš, da je z več in več razuma, več in več subtilnih oblik ubijanja in splošnega uničenja?
Kako to, da ne uvidiš, da je dajati mesto razumu, ki mu ne pripada, sama negacija, vseh tvojih prizadevanj dotakniti se Božanskega...enosti...ljubezni...
Nič kolikokrat sem že pojasnjeval, da razum ima svoje mesto in je potreben, a je žal le delno in nikakor celostno inteligenten.
Dokler ga poveličujemo in ga dvigujemo v višave, ki mu ne pripadajo, bo ustvarjal le več in več subtilnejših oblik zla.
Razum je mehanska stvar, ki mu manjka topline ljubezni. Tega on nima, ter zato deluje škodljivo.
Je to tako težko sprevideti?
Mar novi in novi znanstveni poskusi, tega istega razuma, prinašajo več ljubezni in sožitja, ali le več prikritih oblik uničenja in samouničenja?
Nekoč so ljudje ubijali drug druge, s primitivnimi metodami, sčasoma, z razvojem znanja (razum je nosilec znanja), pa so orožja postajala, čedalje bolj učinkovita.
Sama si odgovori, če je temu tako ali ne, draga Merijen.
Dokler boš mislila, da sem negativen, ko tako govorim in boš negovala tak "pozitiven" odnos, do tega kar je osnovni problem človeka in človeštva, žal ne delaš prav ničesar pozitivnega.
Včasih je potrebno, postaviti stvari na svoje mesto.
Potem je celotna slika, povsem drugačna.
To poskušam pojasniti, ves čas.
Z velikim spoštovanjem,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 5. september 2011 @ 16:10 CEST
razum in znanje sta faktor, ki te ločuje od stvarnika...
Zavedam se, da je le navidez kontradiktorno kar pravim, a poskusi pomisliti nekoliko v tej smeri, brez vnaprejšnjih avtomatičnih odgovorov.
Ne znam ti drugače povedati, kot tako.
Upam, da bo razumljeno pravilno.
Srečno,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne torek, 6. september 2011 @ 17:25 CEST
ta tvoj komentar mi pa deluje, kot, da si ti mojega zelo slabo prebral. V njem je namreč razum zelo točno opredeljen. Ne daje se mu namreč ne prevelika in tudi ne premajhna vloga v življenju človeka, oz. človeštva. V mojem pisanju je lepo razloženo, da je razum človeku 'podarjen' kot dobrobit, kot božji dar. Človeku pa je dana IZBIRA, kako bo ta dar koristil, uporabljal.
Lahko ti dobro služi in ti je v korist, v kolikor si ti njegov gospodar. Lahko ti pa tudi škoduje in uniči, v kolikor mu dovoliš, da je on tvoj gospodar, Skratka , z njim si lahko pridobiš 'nebesa', ali pa 'pekel'. Saj vsi dobro vemo, da je z njim tako kot z npr. nožem. Lahko ti služi , da si z njim odrežeš kruh, ali pa - ubiješ sočloveka. Enako tudi kot z atomsko energijo. Lahko ti je v dobro lahko v uničenje. Vedno je vse - stvar izbire, upravljanja, ravnanja.
Svetujem, da še enkrat prebereš tisti stavek, kjer pišem o
tem, da je treba razum OPLEMENITITI z modrostjo in ljubeznijo. In preberi tudi, kar sem napisala o zlorabi razuma v škodljive in uničevalne namene. Ves tvoj komentar pa zveni, kot, da mu 'pojem slavo' povsem NEKRITIČNO /in, da ga kar povprek povzdigujem/, kar ni res. V tem smislu je izzvenelo tvoje pisanje kot nepošteno in ne fer.
Dalje, izgleda,da ko pišeš:...razum je povsem mehanska stvar.../kar seveda niti pod razno ne drži!/, ki mu manjka topline in ljubezni.... je videti, kot, da nisi prebral kako zelo je ta pomenben vidik izpostavljen v mojem pisanju, kjer sem zapisala, da bo /šele/ takrat raj na zemlji, ko bosta na prestol sveta sedli 'sestri' modrost in ljubezen.
To torej tudi pomeni, da je treba v razum NAČRTNO IN ZAVESTNO vlagati pozitivne vsebine in misli /lahko tudi poz, afirmacije itd..., /če hočemo,da bodo temu sledilla dobra dejanja tudi kot izraz modrosti in ljubezni, ne pa samo čakati, da bo to kar samo od sebe padlo 'v naročje tvojega razuma'
In treba si je tudi prizadevati postati boljši, ne pa samo govoriti, kako se je treba 'samospoznavati' in kot da smo že s tem tudi vse kar se da storiti - tudi storili.
Ne, delovati je treba. Pa ne samo v mislih. Predvsem v dobrih in pozitivnih dejanjih, pa če - zaradi mene prihajajo iz razuma, ali iz srca.
Naj komentiram samo še to, ko si zapisal:... 'Razum in znanje sta faktor, ki te ločuje od Stvarnika....'
Napak Mirko, zelo narobe!
Verjemi , nič me ne ločuje od Njega. Do Njega sem 'prišla' s spoznanji razuma in srca vsporedno .
Vzdržuje se pa ta vez z (medsebojno) ljubeznijo....
Sicer je pa zanimivo, kako o Bogu 'največ vedo' tisti, ki v njega sploh ne verjamejo.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne torek, 6. september 2011 @ 19:18 CEST
panefin, razum in znanje sta del stvarnika, zato nikogar ne moreta ločevati od stvarnika. Nista pa stvarnik sam. Razumeš?
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne torek, 6. september 2011 @ 19:21 CEST
Še to, razum ne ustvarja zla. Zlo je oblika zavesti, ki je od (lahko) razuma neodvisna. Malo ezoterike ;-)
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 6. september 2011 @ 20:48 CEST
Dajva biti direktna.
Prosim razloži mi, ali so ljudje ločeni od vsega kar jih obkroža, ali so povezani?
Ali tvoji prijatelji, ljudje nasploh in ti sama, imaš to stanje zaceljenosti, ali ne?
V kolikor nimaš tega stanja, (in o tem se ves čas pogovarjamo), kaj je po tvoje, vzrok te ločenosti?
Prosim odgovori na to.
Jaz sem ta vzrok spoznal.
To je razum, z vsem svojim delovanjem.
To delovanje je sicer delno koristno, kot ponavljam nenehno, a žal ta isti razum povzroča vojne, nasilja, uničenja.
To pa zato, ker njegovo delovanje, ni celostno delovanje.
Razum je delček in ne celota.
Zato si o celoti, lahko riše le predstave. Te pa so še naprej vzroki novih konfliktov (verskih, religijskih...) in uničevalnega delovanja.
To je po mojih spoznanjih, vzrok vseh vzrokov.
Prosim navedi še ti vzrok te ločenosti in vsega gorja, po tvoje.
Hvala za direktnost.
L.P.
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 6. september 2011 @ 21:09 CEST
Ni problem človeštva v tem, ker bi imel ''preveč razuma'', ampak ravno obratno: Problem je v tem, da ga ima premalo.
Mirko:
Kako naj razumem drugače, kot je napisano? Povdarjaš, da imamo premalo razuma, torej bi ga po tvoje moralo biti več.
Po moje, pa je povdarjanje razuma in dajanje vodilne vloge le temu, ki si je ne zasluži, napaka.
Merijen:
Naj komentiram samo še to, ko si zapisal:... 'Razum in znanje sta faktor, ki te ločuje od Stvarnika....'
Napak Mirko, zelo narobe!
Verjemi , nič me ne ločuje od Njega. Do Njega sem 'prišla' s spoznanji razuma in srca vsporedno .
Mirko:
V kolikor te res nič ne ločuje od stvarnika, kot praviš, kako to, da se midva ne moreva sporazumeti, okrog tako bistvene zadeve, kot je razum?
Vidiš draga Merijen, moj edini problem, zaradi katerega sem bil ločen, je izključno razum.
Eden od naju živi v iluziji, da ni ločen.
Merijen:
To torej tudi pomeni, da je treba v razum NAČRTNO IN ZAVESTNO vlagati pozitivne vsebine in misli /lahko tudi poz, afirmacije itd..., /če hočemo,da bodo temu sledilla dobra dejanja tudi kot izraz modrosti in ljubezni, ne pa samo čakati, da bo to kar samo od sebe padlo 'v naročje tvojega razuma
Mirko:
Vljudno te prosim, daj povej mi, kdo neki je ta, ki bo v razum vlagal NAČRTNO IN ZAVESTNO pozitivne vsebine in afirmacije...???
Jaz ne vidim nobenega takega, nikjer v vsem svojem raziskovanju.
To bi hkrati pomenilo, da obstaja nekaj ali nekdo, ki je od razuma ločen.
Prav radoveden sem, kdo ali kaj je to, po tvoje.
P.S.
Merijen naj ti razložim, da je nedelovanje, nekaj česar ne obvladamo in niti približno ni mačji kašelj.
V kolikor smo vsaj malo zavestni, bomo lahko uvideli, da razum nenehno nekaj premleva, da so misli ves čas dejavne. Da, morebiti mislimo, da niso, a to le pomeni, da jih nismo zavestni.
Zato nedelovanje, ni nikakršno čakanje, da ti bodo hruške padle z drevesa, temveč je do tega stanja privedlo, veliko razsikovanja samega sebe.
Iz tega stanja, nastane edino pravo, delovanje kar jih je.
Poskusi.
Lep večer,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne torek, 6. september 2011 @ 22:17 CEST
Se opravičujem, ampak si ne morem kaj, da ne bi tudi jaz odgovorila na postavljena vprašanja, ker so tako splošna, da lahko zadevajo vse nas.
- Glede ločenosti. Ali sem (smo)ločeni od vsega, kar me (nas) obdaja?
O: Ne, nikakor! Nisem ločena od vsega kar me obdaja, Niti slučajno. Še najmanj pa od tistega, kar nas (me) tako ali drugače prizadeva. Ljudje, okolje, duhovna, moralna, politična, gospodarska klima itd.. Družbena razmerja in odnosi. Kultura. Sorodstveni in prijateljski odnosi. Zanimanja za svetovne dogodke in dogajanja. Sočustvovanje z ljudmi v težavah itd... Kakšna ločenost je to?
-Ali ti sama imaš to stanje zaceljenosti?
O: Da, seveda imam. V mejah 'normale'. Razen tega kaj sploh zate predstavlja beseda 'zaceljenost'?
Operiraš z nekimi 'umetnimi pojmi'. Kje pa je kje (razen v medicini) kakšna definicija 'zaceljenosti? Očitno si si jo sam postavil in jo lahko poljubno uporabljaš in krojiš od primera do primera.
- Kaj je vzrok ločenosti....?
O: Pomankanje ljubezni med ljudmi.
- ...To delovanje (razuma) je sicer delno koristno, a žal ta razum povzroča vojne, nasilje, uničenje...
O: Ne, panefin! Sam razum nič ne povzroča. Ker ni neka vseobsegajoča sila, ki bi bila v vseh ENAKO delujoča in prisotna.
Tisti, ki vse to povzroča ni razum sam po sebi, ampak je ta ki to počne, povzroča ČLOVEK. (Nevzgojen neosveščen, nemoralen, podivjan. Brez sočutja, in predvsem brez Boga v sebi!. (Popravek: ...ampak je ta, ki to povzroča človek. )
- ... To pa zato, ker njegovo delovanje ni celostno delovanje.
O: In kaj je spet to 'celostno delovanje'?
Kako pa naj bo 'celostno delovanje, ko je pa v različnih subjektih, različno prisotno in različno delujoče? In še zlasti, ker sam razum ni neka samostojna celota, ampak samo del človekove realnosti?!!! Le ta pa se sploh ne more (in je neumno ) tako secirati jo na razum zase, psiha zase, zavest zase itd...
Človek je vsota vsega tega, zato je vsako seciranje po posameznih delih velik nesmisel. In v tem smislu res lahko tovrstne debate trajajo v nedogled, in 'nekateri' še posebej uživajo v njih.
Žal, je vse bolj prisoten občutek, da smo dobili še enega 'učitelja,' kii hoče vedeti vse , učiti vse in imeti vse (ostale) potrebne stalnega poduka.
Pa brez zamere.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne torek, 6. september 2011 @ 22:23 CEST
Glede na zadnji komentar od Mirko:
vsakemu svoje raziskovanje, vsakemu svoji zaključki. Zakaj bi morala dajati razlage za vsako svojo misel?
Morda ob priliki, ko bom pri volji.
Za danes: lahko noč!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne torek, 6. september 2011 @ 23:26 CEST
Zdravo Panefin,
Me prav veseli, da si postavil ta vprašanja.
"Prosim razloži mi, ali so ljudje ločeni od vsega kar jih
obkroža, ali so povezani?
Ali tvoji prijatelji, ljudje nasploh in ti sama, imaš to stanje
zaceljenosti, ali ne?
V kolikor nimaš tega stanja, (in o tem se ves čas
pogovarjamo), kaj je po tvoje, vzrok te ločenosti?"
Ko je posameznik zaceljen, kot praviš ti, se hkrati zaveda
svoje ločenosti in tudi svoje povezanosti s stvarstvom. Torej,
moj odgovor je: ljudje so ločeni od vsega kar jih obkroža,
hkrati pa so neločljivo povezani z vsem kar jih obkroža.
Priti do tega vpogleda oz. spoznanja in izkušanja pa nikakor ni
lahko, kajti človek se mora poznati do potankosti. Ne samo
sebe kot osebe, temveč predvsem sebe kot Človeka, stvaritve
Narave (tu nimam v mislih planeta zemlje, mineralov,
rastlin...., temveč Silo, Zavest, Inteligenco, ki poganja
Evolucijo). Pri tem pa je najpomembneje (moje skromno
mnenje), da posameznik postane `neoseben´, kot pravim
sama. To pomeni, da se zaveda, da njegova mala osebnost
(energetski, čustveni in mentalni vzorci, ki jih prevzame od
družine, naroda, rase, človeštva) bore malo velja oz. ima bore
malo besede v življenju, temveč je on sam-človek- del precej
večje Zgodbe, ki jo je nemogoče razumeti oz. občutiti, temveč
jo lahko zaznava znotraj svoje zavesti, v intimni povezanosti z
Življenjem. Poleg tega posameznikova osebnost (ego)
prepusti vodstvo notranji esenci (ali božji iskri, kot bi rekle
religije), ki je najgloblje bistvo vsake stvaritve, da ga vodi na
njegovi življenjski poti, torej evoluciji, ki sedaj ni zgolj njegov
osebni razvoj, temveč postaja Evolucija `v malem´.
Ločenost? Ločenost je v Evoluciji ključnega pomena, kajti brez
ločenosti ni stvarstva, bolj ali manj subtilnega, bolj ali manj
grobrga. Bistvo je v tem, da svojo ločenost izpopolnimo in se
iz osebnosti prelevimo v popolni individuum. To pomeni, da
popolnoma čutimo svoje meje in da v svoje bitje ne spustimo
ničesar takega česar nočemo (misli, čustva, občutke, energije,
katerih se seveda zavedamo, ne dovolimo pa, da v nas
vstopijo). Ključno pa je, da ves čas gojimo aspiracijo po
Božanskem. Ne gre za podobo; z aspiracijo si pomagamo, da
presežemo podobe in Božansko direktno izkusimo, kar pa je
mogoče samo takrat, ko smo popoln individuum. Ko se to
zgodi nastopi novo poglavje v posameznikovem življenju, ko
se vse spremeni, celotna zavest.
Vzrok ločenosti? Ločenost je inherentna stvarstvu. Brez
ločenosti Stvarstva ni. Razum ne ustvarja ločenosti, temveč je
produkt Evolucije (ali božji dar, kot se je izrazila Merijen).
Ločenost obstaja, zelo očitno v fizični materiji, pa tudi v
čustvih in razumu in ima svoj namen, torej da postanemo
poponi individuumi in s tem `ustvarimo´ prostor, da se v
materijo spusti višja zavest, ki ji religije pravijo Bog ali
Božansko...
Ampak midva govoriva z različnih nivojev, zato ne vem, če
sem zate razumljiva.
Poglej, zame je zaceljenost, kot praviš ti, takrat, ko
posameznik ne zanika ničesar, prav ničesar. Ko spozna, da so
se vse `napake´, ki jih je počel, vsi načini, metode, tehnike,
znanja, ki jih je uprabljal, vsa delovanja, enostavno morale
zgoditi. Vse ima svoje mesto v Življenju. To pa še ne pomeni,
da tak posameznik nima sposobnosti razločevanja; kje pa,
ima zelo dobro razvito sposobnost razločevanja in znotraj
svoje zavesti enostavno ve (ne gre za razumsko vedenje) kaj
podpira Življenje in kaj ne. In po tem se ravna. Tak
posameznik ve, da se tudi napake drugih (upraba tehnik,
sledlenje religijam, učiteljem, ravnanje in delovanje na
podlagi določenega znanja....) dogajajo zato, ker se morajo
zgoditi in da nima pravice oz. je čisto brez veze, da jih
opozarja na to, da `delajo napake´. Razen seveda če..... mu
notranje vedenje v njegovi zavesti ne pove drugače. Pri tem
pa pravil ni, nikakršnih. Apak to je že tisto, drugo, novo
življrnjr, v službi Evolucije ;-).
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne torek, 6. september 2011 @ 23:37 CEST
Še en kratek komentar na tvoj odgovor Merijen:
"Vljudno te prosim, daj povej mi, kdo neki je ta, ki bo v razum
vlagal NAČRTNO IN ZAVESTNO pozitivne vsebine in
afirmacije...???
Jaz ne vidim nobenega takega, nikjer v vsem svojem
raziskovanju.
To bi hkrati pomenilo, da obstaja nekaj ali nekdo, ki je od
razuma ločen.
Prav radoveden sem, kdo ali kaj je to, po tvoje."
To, kar si ti odkril oz. spoznal v svoji zavesti ni konec.
Zagotovo mora posameznik odkriti stanje znotraj sebe, kjer
on sam ne obstaja, ko ni nikogar, kjer ni jaza. In to stanje je
sprva (lahko traja mnogo življenj) čudovito, če se smem tako
izraziti. Toda tu se raziskovanje ne sme ustaviti. Človek je še
mnogo več kot to. Bodi radoveden še naprej ;-) in raziskuj,
raziskuj....nekoč boš presenečen.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne torek, 6. september 2011 @ 23:41 CEST
Ne glede na to v katerem "nadstropju podstrešja" sem, sem še
vedno na "istem nivoju" :-)
Vsem lep pozdrav
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne sreda, 7. september 2011 @ 08:25 CEST
Vse priznanje Mateja, za tvoj sijajen komentar!
Pozdrav in lep dan vsem!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 7. september 2011 @ 09:50 CEST
-Ali ti sama imaš to stanje zaceljenosti?
O: Da, seveda imam. V mejah 'normale'. Razen tega kaj sploh zate predstavlja beseda 'zaceljenost'?
Operiraš z nekimi 'umetnimi pojmi'. Kje pa je kje (razen v medicini) kakšna definicija 'zaceljenosti? Očitno si si jo sam postavil in jo lahko poljubno uporabljaš in krojiš od primera do primera.
- Kaj je vzrok ločenosti....?
O: Pomankanje ljubezni med ljudmi
Mirko:
Pojem zaceljenosti, uporabljam za stanje, ko dejansko in ne le intelektualno, nisi več ločen, ne znotraj sebe, ne navzven.
Šele ko to stanje zaceljenosti spoznaš, veš, da si pred tem živel, kot nezaceljeno bitje.
Ločenost je za mene nezaceljenost, cenjena Merijen.
Vsako delovanje iz razuma, je za mene nezaceljeno.
Delovanje iz nazaceljenega stanja, nujno mora biti nepopolno in zato povzroča toliko gorja, kot ga lahko vidimo na vsakem koraku.
V razdrobljenem, ločenem, nezaceljenem stanju ni tiste edine kvalitete, ki jo potrebujemo...ljubezni.
Zato vse karkoli bomo počeli brez ljubezni, ne bo obrodilo pravih sadov.
Z ljubeznijo do tebe in vseh, ki tole prebirajo, le razkrivam svoja spoznanja.
Nimam nobenega namena "pametovati in biti nad" (vidim, da te je nekaj iritiralo, v mojih pisanjih), temveč ravno obratno: šele ko smo na isti valovni dolžini, obstaja povezanost.
Veš draga Merijen, strpnost, radovednost in strast k raziskovanju, so orodja, ki odpirajo nove poglede.
Zato nam tega, v kolikor resnično želimo nekaj spremeniti, ne bi smelo primanjkovati.
Ti in jaz, se morebiti ne ujemava v mnogih pogledih a v kolikor se znava poslušat, bova drug drugemu učitelja in učenca hkrati.
Ni pomembno kdo je zgoraj in kdo spodaj, kot pravi Violeta. Te delitve so delo razuma, ki pač ne zna drugače.
Stanje zaceljenosti ali enosti, je stanje, ki se pojavi, ko vse kar je nezaceljeno, preneha s svojim delovanjem.
To je stanje ko misel utihne, ker je popolnoma spoznala svoje meje.
Takrat in edino takrat, misel ima svoje pravo mesto in služi svojemu namenu.
Sicer pa sem kar nekaj člankov že poslal na pozitivke, zaradi lažjega dojemanja vsega, kar želim povedati.
Merijen, tako kot ti, ki delaš na sebi in vidiš, da so spremembe nujne, počnem to, tudi jaz.
Zato sva na isti obali, ne glede na to, če je na tvojem delu malo več dreves in trave, na mojem delu pa, kak kamen ali pesek.
Vso srečo draga Merijen,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 7. september 2011 @ 10:11 CEST
hvala za tvoje odgovore. Veliko tega v tvojem pisanju, je tako zelo blizu temu skupnemu razumevanju.
Glede nekaterih nijans, pa še nimava odgovora in jih zastavljam še enkrat:
Mirko:
Vljudno te prosim, daj povej mi, kdo neki je ta, ki bo v razum
vlagal NAČRTNO IN ZAVESTNO pozitivne vsebine in
afirmacije...???
Jaz ne vidim nobenega takega, nikjer v vsem svojem
raziskovanju
HetLicht:
To, kar si ti odkril oz. spoznal v svoji zavesti ni konec.
Zagotovo mora posameznik odkriti stanje znotraj sebe, kjer
on sam ne obstaja, ko ni nikogar, kjer ni jaza. In to stanje je
sprva (lahko traja mnogo življenj) čudovito, če se smem tako
izraziti. Toda tu se raziskovanje ne sme ustaviti. Človek je še
mnogo več kot to. Bodi radoveden še naprej ;-) in raziskuj,
raziskuj....nekoč boš presenečen.
Mirko:
Stanje ko nikogar ni, kjer ni jaza, to je to o čem govorim. Zato pa sem zastavil vprašanje, kje je še kdo, ki bi vnašal pozitivne afirmacije???
V takem stanju tega subjekta, ki ni nič drugega kot razum sam, sploh ni.
Zato prenehajo vse kozmetične in navidezne spremembe s katerimi se zadovoljuje ta isti razum, ker pač drugače ne zna.
V stanju ko jaza ni, ko je razum popolnoma tiho ( ta tišina ni navidezna, ampak stvarna ), je vsako delovanje popolnoma pravilno in ne potrebuje nobenih sprememb, saj je to tisto pravo naravno in zaceljeno stanje, ki smo ga izgubili.
Torej, paradoks je v tem, da ko spreminjaš sebe po vnaprejšnjih idejah, to v bistvu ni nobena prava sprememba, temveč le navidezna.
Ta isti razum vnaša npr. "pozitivne afirmacije", ne zavedajoč se, da so le te del starega.
Začaran krog igre razuma in iger misli, se tako nadaljuje.
Kot sem že zapisal: človek, ki vse to spozna, ne more nikoli več biti ujetnik lastnega razuma in misli.
Zato živi v polju zunaj misli in uporablja misli za komunikacijo kot to počnemo sedaj.
Veliko ljubezni je zunaj polja misli. Odkriti ta izvir, pomeni odkriti največjo skrivnost kar obstaja.
Dragi prijatelji, to so moja spoznanja, ki jim prisluhne kdor pač želi.
Ona so takšna, ne glede na strinjanja ali nestrinjanja.
To je enako cvetlici, ki diši v polju, pa če jo kdo povoha, ali ne.
Nikoli ne bom mogel govoriti drugače, kajti ta spoznanja so dokončna.
Srečno vsem,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne sreda, 7. september 2011 @ 12:27 CEST
Zdravo Panefin:
"Kot sem že zapisal: človek, ki vse to spozna, ne more nikoli več biti ujetnik lastnega razuma in misli.
Zato živi v polju zunaj misli in uporablja misli za komunikacijo kot to počnemo sedaj."
Mislim, da se s tem tvojim spoznanjem večinoma strinjamo in veliko nas pozna (vsaj predvidevam) to stanje duha. Kar mene osebno moti je tvoje `prepričanje´, da je vse kar prihaja iz razuma slabo oz. nepotrebno, zavajajoče, napaka... Moti me pa zato (pa ne prosim jemati preveč osebno, čeprav pišem tebi), ker je za rešitev sedanje krize zavesti potrebno še veliko več, kot zgolj zavedanje lastne ujetosti v razumu. Veliko bolj ujeti smo v čustvenih vzorcih, kot pa v razumskih. Čustva so to, kar moramo v prvi vrsti ozavestiti in vzgojiti. In to se da najlažje (moje mnenje) z razumom. To je tudi naloga razuma.
Vse kar je v tem svetu razumskega, je sistem v katerem živimo, ki je nadvse neoseben. Sestavljajo ga kolektivne ideje, npr. enakopravnost, demokracija, svoboda govora.... In pa pravila, zakoni (ki so mnogokrat blesavi :-)...), ki dajejo obliko skupnemu življenju, nas prisilijo, da se prilagajamo drugim. Kako pa je s tem v praksi? Enakopravnost? Samo poglej misel tega tedna. Ta ti ima veliko povedati o enakih možnostih. In kaj preprečuje, da se te ideje prevedejo v resničnost? Naš vital-čustva, ki so popolnoma prežeta z egoizmom. Jaz sem boljši, lepši, jaz moram zmagati, jaz moram imeti več. To ni razum v prvi vrsti, temveč vitalno-čustvena potreba po prevladi, tako kot je to v rastlinskem in živalskem svetu. In kdo postavlja pravila? Prepotentna elita zaradi svojih vitalno-čustvenih potreb po moči in prevladi. Ni samo razum tisti, ki ustvarja slabo, čustva so glavna gonilna sila, ki angažirajo razum v svoje namene.
Človek je dobil razum, ki mu je omogočil, da je razširil svoje razumevanje življenja. Sedaj mu ne gre več samo za golo preživetje, temveč je začel spoznavati s pomočjo razuma, da je življenje vse kaj več kot borba za preživetje. Zaveda se, da ni sam, da je soodvisen, da mora paziti kaj dela, kajti drugače utegne skupaj z drugimi uničiti tudi sebe. Odkril je s pomočjo razuma etiko in moralo, lepoto in harmonijo. Dejansko stanje je seveda precej drugačno, ker razum pri večini ljudi ni zadostno razvit. Še vedno smo na pol živali. Moramo se naučiti natančno opazovati sebe in svet, moramo se naučiti poslušati, moramo se naučiti razumeti sebe in druge, spoštovati, moramo se naučiti povezovati informacije in si tako ustvariti kar se da celostno podobo dogajanja, moramo se naučiti vzdrževati pozornost in koncentracijo. Vse to so funkcije razuma/uma
Z razumom je človek odkril veličino življenja; z razumom se mu dozdeva, da življenje poganja neosebna inteligentna Sila, torej da se stvari ne zgodijo kar tako, naključno (nova znanost bruce lipton, nassim haramein, dean rodin....) Razum mu je omogočil, da se dotakne neke zavesti, ki je mnogo večja kot on sam, ki je skrivnostna in če jo želi izkušati, se mora popolnoma preobraziti. Torej, razum ni samo omejujoč, temveč je lahko nekakšna vrata v globlje oz. višje izkušanje življenja.
Tudi čustva niso zgolj omejujoča, seveda če so vzgojena, saj dajejo `sok´ življenju. Brez njih je življenje suho, brez razuma, pa bi bilo še večji kaos.
Zakaj se zdi, da razum ustvarja ločenost? Zato, ker se je razum zaveda. Vital-čustva se ločenosti ne zaveda, razum pa. Razum vidi, da jaz nisem ti, da drevo ni miza, da je ta prt drugačen od onega itd. Da so stvari ločene, posamične. Vital-čustva so veliko bolj fluidna, se pretakajo iz bitja v bitje. Razum se ločenosti samo zaveda in je ne ustvarja.
Pogosto me čudi to, da ko v ljudeh utihne um/razum zamenjajo to stanje za nekakšno duhovno doživetje. V resnici gre pa samo za zelo konkretno in oprijemljivo tišino, ko miselni bla bla utihne s tem pa tudi vznemirjena čustva. In ta tišina je del uma, in negibljivost čustev, nič več in nič manj.
Enkrat sem že napisala, da človekov um niso samo misli, ki ne znajo prenehati klepetati. Človekov um je tudi nekaj veličastnega in se ga kaj kmalu zamenja za duha (spirit), duhovne izkušnje.
Violeta, kadar govorimo o njagloblji naravi človeka oz. bitij, torej o božji iskri, nivojev resnični ni. Toda, ko govorimo o naravi (čustveno mentalna struktura, kamor spadajo tudi astralna in mentalna bitja) posameznih stvaritev oz. bitij, pa hierarhija še kako obstaja. Hierarhija pa izgine z nadumsko preobrazbo, s popolnim individuumom, ki se spoji z Božansko zavestjo.
Merijen, hvala za kompliment!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne sreda, 7. september 2011 @ 12:44 CEST
Joj, toliko sem se razpisala, pa kljub temu nekaj pozabila. Oprosti, Panefin:
"Vljudno te prosim, daj povej mi, kdo neki je ta, ki bo v razum
vlagal NAČRTNO IN ZAVESTNO pozitivne vsebine in
afirmacije...???
Jaz ne vidim nobenega takega, nikjer v vsem svojem
raziskovanju"
Ko postaneš popoln individuum in se stopiš z Božansko zavestjo deluješ, konkretno, po božji Volji. Ko se tvoj mali jaz prelevi v Višji Jaz ali Purušo (sanskrt), božansko iskro, najgloblje bistvo. Vprašanje je ali bo Puruša v razum vlagal pozitivne vsebine. Vsekakor pe je tisti posameznik, ki z malim jazem vzgaja razum in čustva s pozitivnimi afirmacijami bližje preobrazbi v Višji Jaz (Puruša). Pa ne zaradi pozitivnih afirmacij, temveč zaradi vzgojenega razuma in čustev.
Upam, da sem odgovorila.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne sreda, 7. september 2011 @ 12:50 CEST
Hvala Ti, Gospod, za razum, ki si mi ga dal.
Cenim in spoštujem ga, kot velik, velik dar .
In nikakor in nikoli ga ne bi želela izgubiti.
Trudim se samo, da ga skozi življenje postopoma bogatim in izboljšujem.
In hvala tebi Mirko, za prijazen odgovor.
Le še to: Če bi ljudje skrbeli za to, da bi s svojim, lastnim razumom, delali na svetu le dobro in nikoli nič slabega, na svetu (okoli njega) sploh ne bi bilo problemov.
Dodajam za popestritev, naslednji izpis iz neke zanimive knjige:
Celo življenje je ena sama igra vprašanj in odgovorov.
Jaz ljubim življenje, ljubim igro, ki se imenuje Življenje.
Moje vprašanje danes se glasi:
''Ali veš kakšna je tvoja naloga?''
Odgovor se glasi: Vsepovsed videti in prepoznavati MENE.
Vem, včasih se v življenju počutiš osamljenega.
Ne veš, kako bi se odločil. Obotavljaš se, omahuješ, ker se počutiš razdvojenega in bi se v svojem dvomu rad z nekom pogovoril.
Poičutiš se samega - zakaj pa nikoli ne govoriš z MANO?
Jaz sem vselej na tvoji strani. Vselej sem pri tebi, ti pa iščeš nekoga za pogovor. Se ti ne zdi to čudno ?
Če ne bi bil tako zelo slep, da me dejansko spregledaš, bi tvoje obnašanje lahko označil tudi za zelo nevljudno.
Začni torej vspostavljati kontakt z MANO. Govori z MANO.
Vprašaj MENE. Preganjaj si čas z MANO. Videl boš, tvoje življenje se bo dolgoročno zelo sppremenilo.
Povrh vsega pa MI narediš veliko veselje.
In v čem je vzrok za MOJE veselje?
V tem, da vidim,da prihajaš domov, da najdeš - k sebi.
LP
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne sreda, 7. september 2011 @ 13:35 CEST
Nisem te dovolj dobro razumela, napiši ali si želela sporočiti, da moremo z razumom obvladati čustva? če je tako, potem te želim drugo leto povabiti na en izlet, nič strašnega, vendar boš razumela oz. vsaj približno doživela to, kar tako vztrajno razlaga Mirko.
na moj prejšnji komentar si odgovorila, kar sama.
Lep dan vsem!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 7. september 2011 @ 16:22 CEST
Popolnoma res je, glede teh nivojev.
Izmislili so jih "duhovni strokovnjaki" vseh vrst in s tem le še bolj zameglili, jasno videnje tistega, kar je zelo preprosto.
Na tak način, se hijerarhija materialnega, nadaljuje.
V kolikor je človek resen s temi vprašanji, bo lahko sam odkril, kako je v vseh teh "duhovnih" igrah, še zmeraj prisoten ta isti, povsem materialističen razum.
Ko njega ni, ni nivojev in ni hijerarhije.
Potem ni tistih, ki vejo in tistih nevednih. Potem ni tistih zgoraj in tistih spodaj in zategadelj ni tistih, ki prinašajo nove metode in nove "kako" in ni tistih, ki to izvajajo, trenirajo.
Potem razpadejo religije. Potem ni papeža in celotne njegove organizacije...
Potem razpade "duhovnost", kot jo poznamo.
Ojojojoj..mar sploh veste, kaj vse taka spoznanja pomenijo???
Ste kdaj začutili tako velikansko svobodo, ki ni v okvirjih vseh teh vzorcev preteklosti???
Tega stanja se ne da kupiti, se ga ne da zamenjati z nobenim drugim stanjem, saj je to naš izvor in izvor vsega.
Brez take svobode, so naša življenja oropana ljubezni in prazna, prazna...
Žal se raje zadovoljimo z drobtinicami, medtem ko nas obkrožajo neskončna morja ljubezni.
Razum ne ve kaj naj brez nivojev, brez hijerarhije, saj ga brez vsega tega ni.
Razum ne ve kaj je to svoboda, zato si o njej riše le predstave. Toda predstave o svobodi in svoboda sama, nimata prav nič skupnega.
Zato ker ga je v resnici strah, da njega ne bo, izmišlja lažno duhovnost.
Vse bi želel podrediti sebi in stlačiti v okvirje, svoje omejenosti, le zato da bi trajal in bil še naprej na prestolu.
Mar ni ta isti razum, počel enako z črnskimi sužnji, z indijanci...???
Mar svetovni mogotci, tudi danes ne izvajajo enakih iger, a le bolj prikrite, nekoliko modificirane???
Ko se enkrat vsega tega naveliča, ker v vsem tem ni prave hrane za srce in dušo, ker v tem ni nobene ljubezni, potem okrog sebe zbira somišljenike, od katerih črpa energijo, za svoj prav.
Slepec vodi slepca, že tisočletja.
Ojojoj...katastrofa, le poglejte, saj ni tako težko.
No in še enkrat več, o drugemu delu razuma:
Materialno ne zaničujem, le suženj tiranije, le tega ne želim biti.
Spoznal sem naravo razuma in od tu moje pisanje.
Zato sem v miru z razumom in ga koristim po potrebi.
Žal se v svetu in z nami, dogaja ravno obratno,
Postali smo sužnji sistema, namesto da bi sistem služil nam.
Uvideti vse to, prinaša tisto potrebno revolucijo in stvarno spremembo, ki jo potrebuje posameznik in svet.
Velik pozdrav,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 7. september 2011 @ 18:14 CEST
Gre torej za dobro trenirane možgane. Vendar pa bistroumnost nekaj drugega. Bistroumnemu človeku ni potreben izredno razvit razum. Ne zamenjujte razuma z razumnostjo. Razum ni nič drugega, kot dobro trenirani možgani.
Za razumnost pa potrebujemo šolano miselno sposobnost,s pravilnim odzivanjem na božje vzpodbude osvetleno ogledalo človeškega duha , ki razsvetli pamet.
Miran.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 7. september 2011 @ 18:25 CEST
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne sreda, 7. september 2011 @ 19:51 CEST
Da Violeta, z razumom obvladujemo čustva. Pa saj to ni nič nenavadnega. To počnemo vsi vsak dan. Za ilustracijo primer: skregaš se s prijateljico, zato si nataknjena, vse te živcira, pa še v službo moraš, kjer moraš komunicirati z sodelavci, do česar ti sploh ni, ker bi vse najraje poslala v maloro. To ti pravijo tvoja čustva oz. tvoja jeza in frustracije. Razum ti pa pravi: ne draga Violeta, niti ni konstruktivno niti fer do drugih, da jih nadiraš, zato boš vljudna do njih. In tako se potrudiš in si do vseh prijazna. Rezultat: ne trosiš okoli slabe volje in tako si v najboljšem primeru edina prizadeta (zaradi spora), v kolektivi pa ohraniš harmonijo in dobro vzdušje. V nasprotnem primeru, ko ne poslušaš razumnega glasu v sebi: zaradi frustracije nadiraš druge in se morda posledično še s kom skregaš. Razumeš razliko? To je seveda površinski primer. Vidiš, tu razum odigra nadvse pozitivno vlogo, mar ne?
Ampak, ah, opažam kolektivni trend v demoniziranju razuma in vsega česar ima z njim opraviti, tudi hierarhije in nivoje. Zdi se mi kot neka pubertetniška faza upora kolektive proti očku Razumu in mamici Hierarhiji. Upam, da jo bomo uspeli prebroditi brez večjih posledic.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne sreda, 7. september 2011 @ 19:59 CEST
Še eno vprašanje tistim, ki ne priznavajo nivojev oz. hierarhije. Ali lahko potem človeka enačimo s polžem, če ni stopenj razvoja? Stopnje razvoja so namreč nivoji in hierarhije.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne sreda, 7. september 2011 @ 20:07 CEST
Panefin, kaj misliš, kaj bi se zgodilo z večino ljudi, če bi iz danes na jutri sistem, v katerem živimo, razpadel, na vseh nivojih (gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo, pravosodje...)?
Kar se, mimogrede, utegne celo v resnici zgoditi.
Kaj bi doživljali, kako bi se obnašali, kaj bi naredili?
Resnično me zanima, pa morda tudi, kaj mislite drugi. Kajti, kot sem napisala, nas taka hitra sprememba morda celo čaka. Kaj se utegne zgoditi po zlomu? Konkretno, z ljudmi.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 7. september 2011 @ 20:46 CEST
No, očitno je, da panefin, sploh ne poznaš samega sebe, čeprav se tako vneto raziskuješ oz. si se. Očitno ne ločiš niti med razumom in čustvi, da o ostalih delih človekove narave ne govorim.
Mirko:
Mogoče imaš prav, ali pa tudi ne. Oba se lahko motiva, mar ne?
V kolikor sva strpna drug do drugega, mogoče lahko spoznava dejstvo, ki ni subjektivne narave.
Lepo te prosim, daj pojasni, kako pri tebi zgleda ta ločenost, na čustva in razum.
Pri meni to ni ločeno.
Kje so po tvoje misli in kaj le te vsebujejo, ter kje so vsebovana čustva?
Ko izražam misli, so v njih izražena tudi vsa mogoča stanja od žalosti, jeze, veselja, zaskrbljenosti...
Zmeraj sem ugotavljal, da so vsa čustva, misli in čutila nekaj omejenega in med seboj, tesno povezana.
Ti daješ velik povdarek vsemu temu omejenemu, saj nekako neguješ čustva, ki potem uravnavajo razum ali obratno.
Daj pojasni kaj s tem dosežeš in kdaj se boš s tem omejenim orodjem, dotaknila neomejenosti.
Lahko pa, da te kaj takega kot neomejnost, svoboda, ljubezen, sploh niti ne zanimajo in le čas zgubljava.
HetLicht:
Še eno vprašanje tistim, ki ne priznavajo nivojev oz. hierarhije. Ali lahko potem človeka enačimo s polžem, če ni stopenj razvoja? Stopnje razvoja so namreč nivoji in hierarhije.
Mirko:
Stopnje in nivoji razvoja, so iz vidika omejenosti, videti povsem drugače kot iz vidika enosti.
Polža in cvetlico, drevo in travo, oblak in sonce...tebe in mene... vse kar obstaja, vidim kot različne oblike, enega samega življenja.
Het Licht: enega samega življenja.
Nas žal zavedejo omejena gledanja na vse te izraze enega samega stvarstva. Mar se ravno zato ne obnašamo tako mačehovsko z vsem čudežem življenja, ki nas obdaja?
Mar ni ravno tako hijerarhično in razdrobljeno, necelostno gledanje, v katerem ne vidimo vsesplošne povezanosti, vzrok gorja, ki ga delamo sebi, drugim in naravi v celoti???
Het Licht:
Ampak, ah, opažam kolektivni trend v demoniziranju razuma in vsega česar ima z njim opraviti, tudi hierarhije in nivoje. Zdi se mi kot neka pubertetniška faza upora kolektive proti očku Razumu in mamici Hierarhiji. Upam, da jo bomo uspeli prebroditi brez večjih posledic.
Mirko:
HetLicht, kadarkoli je možno, povdarjam, da je z vstopom večjega, neomejega, razum našel svoje pravo mesto, ki mu pripada. Ves čas govorim, da ta isti razum, takrat deluje kot je prav.
Dokler pa teh spoznanj njegove prave vloge ni in se mu daje mesto, ki si ga ne zasluži, deluje ta razum razdiralno in uničevalno.
Je narobe, da tako vidim???
Mar ni veliko svetovnih avtoritet z doktorskimi titulami, ki so dejavniki vojn (tudi v naši neposredni soseščini) in ki jim ves ta razum ni pomagal ustvariti, pravega miru na Zemlji???
So v tem uspeli phisologi sociologi, psihijatri, filozofi...teozofi, ter duhovnosti vseh vrst???
Mar oni niso, poosebljenje tega razuma???
Povej mi, kako naj jim potem sledim???
Vidiš draga Het Licht, zato jih zavrnem, vse po vrsti.
Če bi sledil njim, bi taval v istih zablodah, kot tavajo oni sami, glede temeljnih človekovih vrednot.
Te so mir, sožitje, svoboda in ljubezen.
Lepo bodi in vesel sem, tovrstne komunikacije.
Ni pomembno, kdo ima prav.
Resnica je pomembna.
Lep in miren večer,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne sreda, 7. september 2011 @ 20:53 CEST
Odgovorim samo na tvojo primerjavo: ne ravnam na tak
način in tudi zgodba oz. primer, ki si ga podala je nekoliko
"samo tvoj", mogoče pa ne... vendar ne vem zakaj si ga sploh
navedla.
Sicer vidim preveč skrajnosti in protislovij, tisto, kar se je
zagovarjalo pred nekaj časa, kar naenkrat je postalo
predmetom nasprotovanja... nekoliko otročje vse skupaj (tudi
z moje strani)
po resnici nočem, da me povleče v ta vrtinec.
Se vidimo drugo leto :D
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 7. september 2011 @ 21:07 CEST
sama si delno že odgovorila:
tak sistem poka po vseh šivih že sedaj, ker ne temelji na pravih vrednotah.
Ravno k temu se poskušamo prebiti skozi vsa naša razjasnjevanja, mar ne?
Het Licht, v kolikor vidiš nujnost sprememb, potem se ne sprašuješ po izbiri.
Ni je.
Čas se je praktično iztekel, saj ladja tone.
Imamo sploh kaj za izgubiti?
Vem, razumem, strah nas je rizkirati, kaj bo če bo in vse te kupčije, ki jih sklepa ta prestrašeni razum.
Ampak, izbire nimamo.
Sami smo na tem planetu in sami smo zakuhali vse to.
Drugih ni.
Potrebujemo revolucijo, v sami osnovi človeške zavesti in ne nekakšne navidezne spremembe, ki to niso.
To ni rušenje sistema, ki želi vpeljati kakšen novi sistem.
Ne, ta revolucija ne pomeni ničesar nasilnega, ničesar zunanjega.
Ta revolucija, je globoka notranja preobrazba človeške psihe in zavesti.
Toda strah nas je, kaj bo, v kolikor se tega resnično lotimo.
Zato raje še naprej, spimo svoje tisočletne sanje in negujemo staro.
To staro se je izpelo, a nikakor noče s prestola in to je pravi konec takega sveta kot ga sedaj poznamo.
Kaj naj naredi človek, ki vse to vidi???
Lahko delimo spoznanja med seboj in smo strpni, do drugače mislečih, ter se učimo tudi takrat, ko se z nečim absolutno ne strinjamo.
V poslušanju, je ljubezen skrita.
Čeprav ni idelaen za taka raziskovanja, internet daje neslutene možnosti.
Hvala uredništvu pozitivk, ki je omogočilo take vrste izmenjav pogledov in spoznanj.
Vsi smo otroci tega sveta...vsi smo se rodili, imamo 70 do 90 let življenja, takega ali drugačnega in potem umremo.
Toliko tega nam je skupnega, a smo se razdelili na vse mogoče načine, ker smo zasslepljeni, v svoji omejenosti.
Potreba po ljubezni, radosti, svobodi in pravemu miru, je potreba vsakega izmed nas.
Brez tega, bodo vsi sistemi, delovali še naprej škodljivo.
Miren in lep večer vsem,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Astronom dne četrtek, 8. september 2011 @ 07:38 CEST
V naprej trditi "Da človek nič ne ve" je čisti nihilizem in predstavlja zlo samo po sebi, saj pomeni, da človek na Zemlji ob ponujenih zmožnostih ne izpolnjuje svojega osnovnega poslanstva, ki je samospoznavanje !
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Yoda dne četrtek, 8. september 2011 @ 09:46 CEST
V osnovi pa bi moral pojem znanosti vključevati precej vzvišene, idealne principe, če sledimo citiranemu spodnjemu besedilu iz vira
http://www.pozitivke.net/article.php/Dokumentarni-Film-Duh-Casa-V-Sloveniji
>>>> Kaj pa metoda? Kako bomo k temu pristopili?
Vse kaže, da je to nekaj, čemur pravimo znanost. Znanost je nekaj edinstvenega. Njene metode zahtevajo, da predlagane zamisli preverimo in da rezultate ponovno preverimo. Poleg tega lahko vsa dognanja na podlagi novih dejstev ovržemo. Za razliko od religije in politike znanost nima ega, zato z vsakim svojim predlogom dopušča možnost, da se bo na koncu izkazalo, da se je motila. Zato se ne oklepa ničesar in se nenehno razvija. To za nas zveni dovolj naravno.
Znanost je čim boljše približevanje načinu delovanja sveta. Zato govori resnico. Znanost je to, kar je. Znanstveniki se ne trudijo razumeti z ljudmi. Ljudjem povedo, kaj so dognali. Vsako stvar postavijo pod vprašaj. Če se pojavi znanstvenik, ki s poskusom dokaže, da imajo določene snovi določene prednosti, morajo biti drugi znanstveniki zmožni ponoviti poskus in priti do enakih rezultatov. Če ima znanstvenik občutek, da lahko letalsko krilo, na podlagi matematičnega znanja in izračunov, vzdrži določeno težo, bodo na krilo še vedno naložili vreče peska, da bi videli, ali se bo zlomilo ali ne. Tako bodo potrdili, ali so bili izračuni pravilni ali pa se je zmotil. Tak sistem je nepristranski, ker je osvobojen prepričanja, da lahko matematika reši vse težave. Tudi matematiko je treba postaviti na preizkušnjo. Prepričani smo, da bi morali na preizkus postaviti vse sisteme, ki se jih da preizkusiti, in da bi morali vse odločitve sprejemali na podlagi raziskav. >>>>>>>>
Kakorkoli že, najmanj kar lahko rečemo je to da je znanost tesno povezana s procesi evolucije. Na nek način je znanost zavest evolucije in njena priča.
V tukajšnjih komentarjih se veliko razpravlja tudi o nečem kar po mojem občutku ne obstaja v manifestirani stvarnosti, pač pa v latentnem stanju – neobstajanju.
In v manifestcijo se nismo iz latentnega stanja napotili sami sebe, ampak smo bili napoteni z namenom služiti Tistemu , ki nas je napotil, kot dele samega sebe. To služenjeVSEGA obstoječega se slejkoprej odvija po zakonih EVOLUCIJE (seveda ne Darwinove ampak STVARNIKOVE). In v procesu manifestacije zato ni in ne more biti favoriziranih kategorij gledano s tega stališča. V to manifestacijo spada VSE in ničesar zato ne moremo zanikati, razen če smo pripravljeni zanikati tudi sami sebe…..
Lahko sodelujemo z evolucijo, ali ne, morda je to naša svobodna izbira.
Morda lahko zavest transcendira stanje svoje manifestacije s popolno praznino uma. To je visok in težko dosegljiv dosežek treninga zavestnega uma, ki gre od kontrole misli, preko discipline misli do obvladovanja misli.
In morda vesoljske črne luknje predstavljajo reintegracijo materije v ENOVITOST latentne faze. Ta je v matematični ničli (0), latentnem obstajanju, Akaši, Nuit. Lahko razumemo da ima matematična ničla potencial vseh možnosti….Ničla torej ničesar ne zanika ampak daje neskončno možnosti manifestirane stvarnosti.
In morda je osnovna zakonitost evolucije cikličnost……
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne četrtek, 8. september 2011 @ 12:42 CEST
Panefin, če posameznik ne loči med svojimi čustvi in mislimi, torej ne ve kaj so njegova čustva, kaj njegove misli oz. drugače rečeno ne ve, kdaj njegova dejanja izhajajo iz čustev in kdaj iz misli, to pomeni, da je potrebno ta aspekt osvetliti. To pa naredi tako, da je zelo pozoren na vse, kar se v njem dogaja, da natančno opazuje misli in občutke in˙`ujame´ tisto ločnico med njimi. Nič posebnega, nobenih tehnik ;-) razen metoda opazovanja. No, pri tem zelo pomaga splošno znanje o človeški naravi, ampak saj vem, da je znanje zate omejujoče, zato ne vem, če ti to kakorkoli sploh pomaga.
Ampak, kot sem že napisala, midva govoriva iz različnih nivojev (vem, vem, da se ne strinjaš z nivoji :-)......). Jaz govorim iz aspekta evolucije, v kateri je nivojskost še kako očitna (zame narava zavesti polža niti približno ni enaka naravi zavesti človeka; polž nima čustev oz. skrajno rudimentarno, ne zna misliti, zato ne zna pisati, peti, plesati, brati, zgraditi hiše, ne zna ustvariti medosebnih odnosov itd.- ampak zate so očitno te stvari odveč, vsaj tako je zame razvidno iz tvojih besed), ti pa poudarjaš bistvo vsake stvaritve, torej, da so rože, drevesa, polži, človek....izraz taistega življenja. In imaš prav. EDINO, kar me moti, sem že nekajkrat napisala je, da ne priznavaš evolucije, da vse kar ni stanje ne-jaza, kot ti to imenuješ, vse kar ne izraža Enosti enostavno ožigosaš kot odvečno (tehnike), omejujoče (razum), kar enostavno ni res, pri tem pa sploh ne ločuješ med različnimi deli človekove narave.
Zato se po mojem mnenju motiš tudi v trditvi, `da se ladija potaplja´. Navidezno morda res, vendar je to dogajanje tudi posledica Evolucije in da se lahko zavedaš tega dejstva, moraš stopiti iz `prestola´ Enosti nazaj v Evolucijo (v kateri si bil prej njeno nezavedno orodje), tokrat povsem zavestno, pričemer ohraniš zavedanje Enosti.
Tako kot pravi Sri Aurobindo (ja saj vem, da ne maraš učiteljev, ampak vseeno): Posameznik mora izvesti skrajno SEBIČNO dejanje popolne potopitve v transcendentno Enost in pri tem popolne zavrnitve vsega ustvarjenega, da bi se osvobodil. Toda to ne sme biti njegovo zadnje dejanje.(moj prosti prevod)
Astronom in Yoda, lepo sta napisala, k ciličnosti evolucije bi dodala le, da se hkrati odvija v spirali.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 8. september 2011 @ 12:51 CEST
obvladanja čustev, pa vendar reakcije so še vedno na istem
"nivoju".
Lep dan vsem :-)
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 8. september 2011 @ 13:03 CEST
tudi bom zagovarjala znanost, ki jo uporabljamo v korist
človeka.
Znanstveniki in ne znanstveniki, pomagajmo človeku:
http://www.pozitivke.net/forum/viewtopic.php?
showtopic=4861
nisem znanstvenik, ne prakticiram nobenih tehnik, ne
zavidam, ne vem kaj naj napišem temu človeku, zato pozivam
tistih, ki vedo kako, naj napišejo in pomagajo, saj tudi to je
neke vrste znanost.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 8. september 2011 @ 13:17 CEST
Napisal si sledeče:
Vse kaže, da je to nekaj, čemur pravimo znanost. Znanost je nekaj edinstvenega. Njene metode zahtevajo, da predlagane zamisli preverimo in da rezultate ponovno preverimo. Poleg tega lahko vsa dognanja na podlagi novih dejstev ovržemo. Za razliko od religije in politike znanost nima ega, zato z vsakim svojim predlogom dopušča možnost, da se bo na koncu izkazalo, da se je motila. Zato se ne oklepa ničesar in se nenehno razvija. To za nas zveni dovolj naravno.
Tudi matematiko je treba postaviti na preizkušnjo. Prepričani smo, da bi morali na preizkus postaviti vse sisteme, ki se jih da preizkusiti, in da bi morali vse odločitve sprejemali na podlagi raziskav. >>>>>>>>
Mirko:
Tvoj komentar je na še drugačen način lepo razsvetlil kakšen je pristop znanosti. Zgoraj sem povzel le bistvo.
Tvoj tekst. ki ga navajam spodaj, pa je najbližje temu kar psokušam približati, skozi svoje komentarje in članke:
Yoda:
Zato se ne oklepa ničesar in se nenehno razvija. To za nas zveni dovolj naravno.
Mirko:
Cenjeni Yoda in ostali, to je za mene edini pravi pristop, k raziskovanju.
Zato tako vztrajno ponavljam, da ne moreš prvo narediti zaključka in potem raziskovati, ker je zaključek prenehanje razsikovanja.
V kolikor bi znanost imela tak pristop, se ne bi razvijala, kot se.
V duhovnosti je enako: v kolikor prvo trdim, da tehnika ta ali drugačna, metoda leva ali desna, trditve črne ali bele, besede svete in besede iz nižjih nivojev...so resnica, potem se ne premaknem iz mesta in sploh ne raziskujem.
Vzel sem torej nekaj, kar je nekdo drugi postavil kot dokončno in temu slepo sledim.
Potem se čudimo, ko se ena "duhovna" predstava, pretepa z drugo.
Na teh, navidez nepomebnih rečeh, se dogajajo vojne in trpljenja.
Zato je tako zelo pomembno razumeti, kaj v bistvu počnemo, s takimi napačnimi pristopi do duhovnosti.
Ljudje, v tem ni ničesar novega.
Kot piše Yoda, pristop znanosti vse kar spozna, da pod vprašaj in hodi gola naprej.
Vidim, da se nekateri raje oklepajo železnih in zlatih kletk, samo da ne bi bili goli.
Srečno,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 8. september 2011 @ 13:24 CEST
hvala za tvoj trud in vse tvoje poskuse, približati se, skupnemu razumevanju bistvenega.
Pošteno in odkrito, izražanje svojih pogledov, je kvaliteta komunikacije in le to je bistveno.
Včasih je nekatere reči, potrebno enostavno pustiti za drugič.
Življenje gre naprej...
L.P.
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne četrtek, 8. september 2011 @ 13:25 CEST
Violeta, na koga si ciljala, če smem vprašati? In če lahko okarakteriziraš te reakcije in zakaj te motijo (če te)? Da bo bolj jasno.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne četrtek, 8. september 2011 @ 13:32 CEST
Da, panefin, se strinjam, jaz bom za sedaj zagotovo zaključila.
Četudi sem Violeti postavila vprašanje. Želim si le, da nismo tako skrivnostni v svojih opazkah.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 8. september 2011 @ 13:44 CEST
okarakteriziraš te reakcije in zakaj te motijo (če te)? Da bo
bolj jasno."
Ne Mateja, "ne smeš me vprašati". Ne motijo me reakcije te
ali druge, tebe pa so očitno zmotile moje besede in verjetno
sebe smatraš kot cilj oz. dopuščaš to možnost.
Lp
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: dezon dne četrtek, 8. september 2011 @ 14:07 CEST
Po mojem mnenju si se pa ti malo »zaciklal«. Tvoje besede so
namreč nadvse kontradiktorne. Po eni strani demoniziraš
razum, po drugi strani ga pa uporabljaš za to isto
demonizacijo.
Primer demonizacije:
"Draga Merijen, kako to da ne uvidiš, da je z več in več
razuma, več in več subtilnih oblik ubijanja in splošnega
uničenja?
Kako to, da ne uvidiš, da je dajati mesto razumu, ki mu ne
pripada, sama negacija, vseh tvojih prizadevanj dotakniti se
Božanskega...enosti...ljubezni...
Dokler boš mislila, da sem negativen, ko tako govorim in boš
negovala tak "pozitiven" odnos, do tega kar je osnovni
problem človeka in človeštva, žal ne delaš prav ničesar
pozitivnega.
Vidiš draga Merijen, moj edini problem, zaradi katerega sem
bil ločen, je izključno razum."
-To kar ti ugotoavljaš o razumu, je čisto razumsko delovanje.
"Vsako delovanje iz razuma, je za mene nezaceljeno."
– pojem nezaceljenost je iznajdba razuma, tvoj razum ki je
sposoben primerjati zaceljenost in nezaceljenost, ti je povedal
kaj je nezaceljenost. Torej tvoja trditev izhaja iz tvoje
nezaceljenosti.
"Delovanje iz nazaceljenega stanja, nujno mora biti nepopolno
in zato povzroča toliko gorja, kot ga lahko vidimo na vsakem
koraku.
V razdrobljenem, ločenem, nezaceljenem stanju ni tiste edine
kvalitete, ki jo potrebujemo...ljubezni.
Zato vse karkoli bomo počeli brez ljubezni, ne bo obrodilo
pravih sadov. "
– Glede na prejšnjo zgornjo trditev sledi, da vso tezo ki si jo
tu zapisal, delaš iz svoje nezaceljenosti in torej brez ljubezni
in zato ne bo obrodila sadov ali pa bo celo kaj uničila. To ti
praviš.
"Z ljubeznijo do tebe in vseh, ki tole prebirajo, le razkrivam
svoja spoznanja. "
– kot sem zgoraj ugotovila, to le ni ljubezen…
"Stanje zaceljenosti ali enosti, je stanje, ki se pojavi, ko vse
kar je nezaceljeno, preneha s svojim delovanjem.
To je stanje ko misel utihne, ker je popolnoma spoznala svoje
meje.
Takrat in edino takrat, misel ima svoje pravo mesto in služi
svojemu namenu."
– ne razumem, če misel utihne, ker je spoznala svoje meje in
očitno nima nič za povedati, ter je dosegla svoje mesto, v čem
je poanta misli, če pa je njeno mesto ko je ni več? Je misel
torej neka napaka v življenju, ki nas hoče uničiti in ki je očitno
ne rabimo? In v čem je smisel tvojega pisanja na pozitivkah,
če to počneš z orodjem razuma, ki je po tvojih besedah vedno
izhaja iz nezaceljenosti in posledično ne obrodi pravih sadov?
"Kot sem že zapisal: človek, ki vse to spozna, ne more nikoli
več biti ujetnik lastnega razuma in misli.
Zato živi v polju zunaj misli in uporablja misli za komunikacijo
kot to počnemo sedaj. "
– ja, ampak prej si pa rekel da je vsako delovanje razuma
nezaceljeno in da ne obrodi pravih sadov. Poleg tega za
komuniciranje rabimo misli, ampak po tvoje ima misel svoje
pravo mesto šele ko utihne?! Kaj zdaj?
"Polža in cvetlico, drevo in travo, oblak in sonce...tebe in
mene... vse kar obstaja, vidim kot različne oblike, enega
samega življenja."
– to je sicer lepo, ampak hetliht ima tudi strašni razum, iz
katerega tudi včasih deluje. Potem vidiš hetlicht kot izraz
enega življenja brez njenega razuma? Če jo vidiš kot izraz
enega življenja z njenim razumom pomeni, da je tudi razum
izraz ta istega enega življenja, in ne vem zakaj razum
demoniziraš kot osnovni problem človeka.
In še bi se dalo pisati. Skratka moje videnje tvojega pisanja
je, da imaš premalo razvit razum da bi razumel svoje besede.
Nočem te žaliti, vendar drugega iz tvojega pisanja nikakor ne
morem potegnit.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 8. september 2011 @ 14:34 CEST
Tvoje pisanje je korektno in popolnoma pravilno.
Naj poskusim na teh temeljih, še nekoliko pojasniti celotno sliko o znanju.
Obstaja znanje, ki ga vsi potrebujemo in ki služi vsakdanjemu preživetju, določeni stopnji udobja...
Brez tega znanja, sedaj ne bi mogli tako lepo klepetati preko spleta itd.
Takšno znanje jaz imenujem delno, fragmentarno, omejeno, materialistično...
Jaz ga nikakor ne zaničujem.
To kar počnem ves čas, je da na toliko različnih načinov poskušam dopovedati, da je vse to znanje nebogljeno in nekoristno, kadar se človek loti temeljnjih vprašanj, trajne človeške sreče, radosti, svobode in ljubezni.
Namreč to znanje je omejeno in je nujno staro, s starim pa do novega ne moreš.
Zgodovinska, nova spoznanja v znanosti, so prišla, ko je človek pozabil na vse znano.
To, od kod se je vzelo to novo, je za mene celostno, zaceljeno, integralno znanje.
Ti dve vrsti znanja in inteligence, sta poplnoma različni, po svoji kvaliteti delovanja.
Celostna inteligenca, je zmeraj nova in za omejen razum, nepojmljiva.
S starim, materilanim in omejenim znanjem, k njej ne moreš.
Ta inteligenca ni vezana s starim. Je kot morje brez meja in je večno nova.
Kako zelo težavno, je to odpreti nekomu, ki je v sebi poln starega in se ga drži, kot rešilne biljke.
Zato pa je to hkrati, najbolj težavno delo, za posameznika.
Zato še zmeraj živimo v totalni nekvaliteti, odnosov vseh vrst.
Ker ni videti, da bo temu drugače, svet neizogibno tone globlje in globlje.
Srečno spoštovani Astronom,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 8. september 2011 @ 14:52 CEST
ravno kar sem odgovoril Astronomu in videl tvoje komentarje. Ugotavljam, da sem veliko večino tvojih pomislekov zokrožil že v odgovoru Astronomu.
Dodajam le še sledeče:
Zmeraj bolj so simpatični in zabavni ti poskusi nekaterih, da bi moja spoznanja izničili v prafaktorje.
Tak pristop je v resnici, nadvse konstruktiven in ta pravi.
Kje bi nam vsem skupaj bil konec, v kolikor bi se s takim raziskovalnim pristopom, polnim dvoma in radovednosti, lotevali še vseh ostalih, serviranih instant duhovnih juhic in gotovih jedi???
Potem bi hitreje napredovali, v smeri objektivno poštenega raziskovanja.
To je pa ravno tsiti prisotp, ki ga spodbujam.
"Zaciklal", kot praviš, draga Dezon, pa se nisem prav nikjer.
"Ciklal" sem se veliko, pred temi spoznanji.
Zato sedaj vidim velike množice zelooo "zaciklanih", izgubljenih, zmedenih človeških bitij, ki skozi taka pisanja in komunikacije, morebti imajo še drobtinice drugačnih pogledov, na celotno stvar.
Upam, da s tem ni nič narobe.
Lepo te pozdravljam in hvala za tvoje, izražene dvome.
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: dezon dne četrtek, 8. september 2011 @ 17:25 CEST
Ne, na žalost na moje pomisleke nisi ni nič odgovoril, vendar
glede na tvoje pisanje nisem niti pričakovala, saj dvomim da
si me razumel.
In ne, nimam nobene želje po izničenju tvojih spoznanj, ker
so tvoja spoznanja samo tvoja in nimajo veze z mano. Imam
pa željo komentirati na tvoje pisanje o tvojih spoznanjih, ki pa
žal nimajo ne repa ne glave.
Zanimivo ko govoriš o instant duhovnih juhicah, iz tvojega
spoznanja po mojem mnenju veje kopica instant duhovnih
juhic, o objektivnosti raziskovanja pa ne duha in sluha.
In panefrin, po moje si se zaciklal po tvoje seveda ne. Toda
ali si se ali ne, niti ni bistveno. Bistveno je to, da stopiš iz
svojega pedistala spoznanja in postaneš malo samokritičen.
Lepo da raziskuješ in imaš spoznanja, vendar se zavedaj, da
spoznanja izgubijo svojo moč, ko jih razglasiš za absolutne.
"Upam, da s tem ni nič narobe".
-Ali je narobe ali ni sam odkrij s svojimi spoznanji, saj se tiče
le tebe in tvojega odnosa do vse zaciklanih ljudi
Kot je rekla neka modra žena, ljudje se najbolj bojijo biti
navadni.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 8. september 2011 @ 18:26 CEST
navadni."
Jaz sem razumela Mirko tako, da med drugim, naj se ne
bojimo biti navadni ljudje.
Tudi to, kar si napisala "sestopiti s pjedestala spoznanj"
- sem razumela, da prav to nam vsem dopoveduje, ker vsak
nekaj pripoveduje stoječ na svojem "pjedistalu"...
Drugače, glava i rep, ki jih jaz vidim v njegovih prispevkih je
predvsem ljubezen, ljubezen, ki ne deli in ne ločuje.
V glavnem sem vesela, da nas je toliko in vsak razume ali ne
razume čisto po svoje ;-)
Lp
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 8. september 2011 @ 19:03 CEST
Zanimivo ko govoriš o instant duhovnih juhicah, iz tvojega
spoznanja po mojem mnenju veje kopica instant duhovnih
juhic, o objektivnosti raziskovanja pa ne duha in sluha.
Mirko:
Lahko navedeš, nekaj mojih instant juhic?
Cenjena Dezon, med mnenjem in spoznanji, so velikanske razlike.
Mnenja lahko deli vsak.
Vse modele in postopke (ki so te instant juhice), preprosto želim razgaliti, sam pa ne ponujam, nobenenga novega modela, kateremu bi se lahko sledilo.
Prosim te, pokaži le na en postopek iz mojih pisanj, kateremu lahko slediš.
Morebiti te to bega???
Mogoče bi ti bilo ljubše, v kolikor bi jasno definiral, nek postopek???
Z vsem srcem ti povem, da sem spoznal, da takega postopka ni.
Vsi po vrsti so delo omejenega razuma, ki si domišlja kako zelo je duhoven, v resnici pa živi, v lastnih samoprevarah.
To so moja najgloblja spoznanja in zato nisem nikoli več izgubljen.
Povsem naravno, je to deliti z drugimi.
Nisem pričakoval, da bo to kar objavljam vsem všeč, saj ne želim biti všečen, temveč resničen.
Kaj pa naj ljudje, brez svojih bergel in pomagal?
Kaj naj brez svojih bogov in tehnik, brez svojih gurujev in prepričanj?
Kaj naj brez "duhovnega znanja drugih???"
Taki bodo še naprej, raje odvsini od vsega tega, saj si svobode v resnici niti ne želijo in zmeraj bodo odvisni.
Z odvisnostjo, se ne dokoplješ do svobode. To je prevara in nemogoče dejanje.
Moja pisanja, bodo morebiti nekomu prišla, kot dopolnitev in usmeritev, k premišljevanju in to je vse.
Vem zagotovo, da taki ljudje so.
Vidim jih tudi tukaj, na pozitivkah.
Lepo te pozdravljam,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 8. september 2011 @ 19:20 CEST
prav imaš, nisem odgovoril, na nekatere tvoje ugotovitve:
"Vsako delovanje iz razuma, je za mene nezaceljeno."
– pojem nezaceljenost je iznajdba razuma, tvoj razum ki je
sposoben primerjati zaceljenost in nezaceljenost, ti je povedal
kaj je nezaceljenost. Torej tvoja trditev izhaja iz tvoje
nezaceljenosti.
Mirko:
Draga Dezon, ti vidiš to razliko med nezaceljenostjo in zaceljenostjo (omejenostjo in neomejenostjo...parcialnim in celostnim...)???
V kolikor jo vidiš, potem si kdaj bila zunaj polja omejenosti, v kolikor pa ne, potem si iz svojega (ne iz mojega) razuma ustvarjaš "teze" o tej zaceljenosti.
Upam, da se zavedaš, da so te "teze" tvoje in ne moje.
Jaz nimam "tez" v zvezi s tem kar pišem, saj spoznanja in teze nimajo nič skupnega.
Prvo je sad omejenega razuma in drugo je živo izključno takrat, ko tega omejenega ni.
Spoznanja so nekaj živega, teze pa nikoli.
Težava je le v tem, da se pogovarjamo skozi besede o nebesednem, mar ne?
Lep večer,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne petek, 9. september 2011 @ 09:31 CEST
Čutil sem potrebo odgovoriti ti še na tvoje pomisleke in komentarje:
"– ne razumem, če misel utihne, ker je spoznala svoje meje in
očitno nima nič za povedati, ter je dosegla svoje mesto, v čem
je poanta misli, če pa je njeno mesto ko je ni več? Je misel
torej neka napaka v življenju, ki nas hoče uničiti in ki je očitno
ne rabimo? In v čem je smisel tvojega pisanja na pozitivkah,
če to počneš z orodjem razuma, ki je po tvojih besedah vedno
izhaja iz nezaceljenosti in posledično ne obrodi pravih sadov?
"Kot sem že zapisal: človek, ki vse to spozna, ne more nikoli
več biti ujetnik lastnega razuma in misli.
Zato živi v polju zunaj misli in uporablja misli za komunikacijo
kot to počnemo sedaj. "
– ja, ampak prej si pa rekel da je vsako delovanje razuma
nezaceljeno in da ne obrodi pravih sadov. Poleg tega za
komuniciranje rabimo misli, ampak po tvoje ima misel svoje
pravo mesto šele ko utihne?! Kaj zdaj?"
Mirko:
Cenjena Dezon, poskusi nekoliko bolje premisliti o bsedah, ki so zapisane zgoraj.
Vse kar je zapisano, je povsem pravilno in v tem ni nobene napake. Tukaj gre, za drugačna razumevanja.
- Pred spoznanjem, da je misel omejena, delujemo iz omejenega. Seveda uporabljamo misel za komunikacijo.
- Po spoznanju omejenosti misli in ko le ta utihne, vstopi popolnoma drugačno stanje, ki ni produkt misli.
To stanje je stanje enosti, zaceljenosti, ki je zmeraj bilo tukaj, vsem pred nosom, a tega nismo mogli videti, zazanavati (vse to niso povsem pravi izrazi za to stanje, a boljših izrazov nimam), zaradi nenehnega hrupa lastni misli.
Enkrat ko je to povsem jasno, misel ne ropota čez dan, je tiho kadar ni potrebna.
Živiš zaceljeno, tukaj in sedaj in to je največ, kar človek lahko spozna. V takem stanju ni ločenosti in zato ne vsega trpljenja, odvisnosti, strahov…sovraštva…
Draga Dezon, uporabljati misel iz tega drugega stanja je povsem nekaj drugega, kot ko misel deluje iz omejenega stanja pred spoznanjem.
Misel je pač še zmeraj edino orodje za komunikacijo med nami in s tem ni nič narobe, a je hkrati zaradi besed, toliko nesporazumov.
Misel se zaveda, da ni enost, ljubezen...in zato preneha delati probleme.
To je nekaj najbolj imenitnega, kar lahko misel spozna.
V kolikor bi lahko takšno spoznanje, nebesedno prenesli na drugega, bi to bilo nekaj najboljšega, kar bi lahko človek naredil za sočloveka, a žal to ni mogoče.
Lep pozdrav,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne petek, 9. september 2011 @ 11:29 CEST
Vesela sem tvojega zapisa, iz katerega je razvidno, da ti tvoj
(hvala bogu, zelo zdrav RAZUM) zelo dobro služi!
Saj panefinu tudi, čeprav ga ''zanika''.
V upanju, da boš še naprej opozarjala na očitne kontradiktornosti in ostala med tistimi, ki si ne dovolimo 'pranja možgan' ne iz leve, ne iz desne,
te prav lepo pozdravljam!
Merijen
P.s:
Saj mi je všeč, da se komunicira vljudno in kulturno , vendar postane utrudljivo, če te nekdo, kar naprej in naprej, poskuša (čeprav na zelo 'fin' način), takorekoč 'za 'lase' in proti tvoji volji in želji, - potegniti iz 'teme neznanja' in nevednosti in te nasoliti s 'svojo soljo' in nahraniti s svojo 'juhico, ki ima to čarobno moč, da boš - seveda, če jo 'poješ', postal svoboden in srečen, postal takorekoč - ljubezen sama. Če je pa ne poješ, pa ni šans, da karkoli od te silne svobode , ljubezni in sreče sploh spoznaš in doživiš.
( Ali ni tu na pozitivkah še nekdo, ki TRDI ISTO ?)
Jezus je rekel: 'Kdor bo mene užival (se pravi upošteval moja učenja in nauke), bo imel večno življenje.'
To, kar tukaj p(r)odaja Mirko Pa, je isto:
Poslušajte in sledite mi, živite po mojih edino veljavnih in edino resničnih spoznanjih, zavrzite vse staro, še zlasti razum(!!!), ,ki vas zasužnjuje, ločuje, in ki je sploh vaš največji sovražnik, in le tako boste končno odrešeni vseh svojih zablod, odvisnosti in rešeni trpljenja in sovraštva itd., itd...
Predvsem pa VEDITE, DA BOGA NI, in, da je on ena vaših največjih zablod. Poslušajte MOJ nauk. Le v njem je edini prava resnica . Vaša SVOBODA!
OP: Ali lahko prosim Mirko, da pustiš ta moj zapis takšen kot je, brez, da bi ga 'povozil' s svojim komentarjem v svojem znanem stilu?
Res si ne želim, v tem primeru kakšne 'izmenjave mnenj'.
Morda kdaj drugič.
Pa brez zamere.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne petek, 9. september 2011 @ 11:44 CEST
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne petek, 9. september 2011 @ 11:59 CEST
LP!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne petek, 9. september 2011 @ 12:09 CEST
Ne, ne boj se, ne bom komentiral tvojega zadnjega teksta.
Le splošna moja ugotovitev je,da imaš prav:
"nihče nima pravice, nekoga vleči za lase in posiljevati s svojimi pogledi."
Očitno sem se motil, ko sem mislil, da vsi na pozitivkah svobodno komunicirajo brez, da bi jih kdo, v to silil.
Zmotno sem mislil, da je to delavnica, v kateri se ljudje eksperimetnalno lotevajo, tovrstnih vprašanj in so sposobni kritičnega raziskovanja.
Sedaj vidim, da pri tem obstajajo omejitve, tudi v kolikor povsem kulturno komuniciraš in kljub dejstvu, da se resnično vsak sam odloča, če bo, ali ne bo, komuniciral z nekom.
Vso srečo, draga Merijen,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: cefizelj dne petek, 9. september 2011 @ 13:29 CEST
No, pa se je merijen ratal skregat še z enmu, kermu je preh u tazadno lezla pa se mu sladkala pa hinavčla okol nega ... zdej, k se z njo glih ne strinja čist u vsem, je pa ratov njen sovražnik, pa noče več z nim razpravlat. Mam filing, de je to bl zato, kt panefinu kot sogovorniku še do kolen ne seže. Je blo tko tut s stojčijem pa z MC-jem, pa še s kermu, rečmo z violeto, no zdej je pa tko še s panefinom ... je blo sam uprašanje časa, kdaj se bo to zgodl, tko de nism čist nč presenečen.
Spoštovani panefin, morm rečt, de si u resnic prov zlo fin, sej je tvoj način komunikacije na enmu zlo kulturnmu pa visokmu nivoju, kerga merijen nkol nau dosegla, je preveč zadrta pa vase zagledana. Tut če se jest zmerej s tabo ne strinjam, ti useglih prznam pravico do lastnga mišlenja, ki ga kle izražaš na dostojen in spoštljiv način. Use bi se dal med sabo zment, čeb se ludje znal poslušat pa se vživet u druzga. Sej svoje prjatle maš tut brezpogojn rad pa jh spoštuješ, tut če se s tabo ne strinajo zmeri, glihtko se lohk med sabo zastopmo, pa se mamo rad.
Kle bi te sam rd opozoru, de na čudn način postavlaš vejce, mogoče te folk tut zarad tega ne šteka dobr, ker odvečne vejce al pa pomanjkanje vejc smisu stavka dostkrat čist spremeni.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: dezon dne petek, 9. september 2011 @ 14:22 CEST
Najprej duhovne juhice oz duhovni klišeji:
Razum je problem duhovnega napredka človeka.
Vse kar obstaja je izraz enega samega življenja.
Vse delovanje mora izhajati iz ljubezni.
Najboljše delovanje je nedelovanje.
Spoznanje, da ne morem ukreniti ničesar….
Povsem naravno je spoznanja deliti z drugimi.
»Taki bodo še naprej, raje odvsini od vsega tega, saj si
svobode v resnici niti ne želijo in zmeraj bodo odvisni.« –
kako to veš, kdo si ti da lahko govoriš za druge?
»Upam, da se zavedaš, da so te "teze" tvoje in ne moje. » –
ne velecenjeni panefin, jaz samo razumsko razlagam tvoje
teze, ki si jih ti napisal in ki jih ti imenuješ spoznanja.
»Jaz nimam "tez" v zvezi s tem kar pišem, saj spoznanja in
teze nimajo nič skupnega.« – prav nasprotno velecenjeni
panefin, če želiš svoja spoznanja deliti z drugimi, moraš nujno
s svojim razumom ustvariti teze o teh spoznanjih, saj lahko
svoja spoznanja prenašamo edino s pomočjo razuma (preko
misli, kot si že sam ugotovil) in ne direktno. Zato si ne delati
utvar, da teze niso tvoje.
»Prvo je sad omejenega razuma in drugo je živo izključno
takrat, ko tega omejenega ni.« – nadvse spoštovani panefin.
Tudi spoznanja so še kako lahko omejena. Naj ti podam
nadzoren primer. Nekdo se odpravi na počitnice in se odloči
da se bo po dolgem vročem potovanju skopal v sinje modrem
osvežujočem morju. Ta človek je preko lastne izkušnje in brez
razumskega analiziranja spoznal (bil je namreč prvič na
morju), da je kopanje v osvežujočem morju nadvse prijetno.
Vendar to spoznanje ni neomejeno. V tem morju so namreč
doma tudi morski psi. In neka druga situacija bi mu prinesla
čisto drugo spoznanje, brez razumskega analiziranja. Namreč
spoznanje, da so zobje morskega psa zelo ostri.
»Cenjena Dezon, poskusi nekoliko bolje premisliti o bsedah, ki
so zapisane zgoraj.« - Velecenjeni panefin, tukaj pa si zelo
pokroviteljski. Ne veš koliko truda sem vložila v razumevanje,
zato nimaš pravice dajati takih izjav.
»Vse kar je zapisano, je povsem pravilno in v tem ni nobene
napake. Tukaj gre, za drugačna razumevanja.« –. ne
velecenjeni panefin, tu gre za tvoje nenatančno izražanje
tvojih spoznanj in to je tvoja odgovornost, saj si ti tisti ki
hočeš svoja spoznanja deliti z drugimi. Zato ne vali krivde na
mene, da te ne razumem, ampak se bolje potrudi pri svojem
izražanju.
»Draga Dezon, uporabljati misel iz tega drugega stanja je
povsem nekaj drugega, kot ko misel deluje iz omejenega
stanja pred spoznanjem.
Misel je pač še zmeraj edino orodje za komunikacijo med
nami in s tem ni nič narobe, a je hkrati zaradi besed, toliko
nesporazumov.
Misel se zaveda, da ni enost, ljubezen...in zato preneha delati
probleme.
To je nekaj najbolj imenitnega, kar lahko misel spozna. »–
velecenjeni panefin, tu se nisi izrazil nič bolj jasno. Moji
pomisleki še vedno ostajajo.
»V kolikor bi lahko takšno spoznanje, nebesedno prenesli na
drugega, bi to bilo nekaj najboljšega, kar bi lahko človek
naredil za sočloveka, a žal to ni mogoče.« – velecenjeni
panefin. Tale stavek pa pove vse. Ti bi rad poenotil tvojo
izkušnjo na vse ljudi. Ne igraj se boga. Ni ok za vse ljudi da
pridejo do tega spoznanja, vsaka izkušnja ima svoje mesto.
Izkušnje ki jih imaš ti, niso za vse ljudi. V koliko hočeš podati
direktno izkušnjo drugemu človeku, je to direktno kršenje
svobodne volje soljudi. Ti očitno smatraš svoja spoznanja za
absolutna.
Velecenjeni panefin, tvoj odgovor Merijen pa je celo
neokusen. Ne vem, ali so ti tvoja spoznanja zmešala zdravo
pamet. V prvem stavku obljubiš Merijen, da ne boš komentiral
njenega teksta: »Ne, ne boj se, ne bom komentiral tvojega
zadnjega teksta.«
nato pa v naslednjih stavkih delaš ravno to, celo citat iz
njenega teksta podaš.:
» "nihče nima pravice, nekoga vleči za lase in posiljevati s
svojimi pogledi."
Očitno sem se motil, ko sem mislil, da vsi na pozitivkah
svobodno komunicirajo brez, da bi jih kdo, v to silil.
Zmotno sem mislil, da je to delavnica, v kateri se ljudje
eksperimetnalno lotevajo, tovrstnih vprašanj in so sposobni
kritičnega raziskovanja.«
Velecenjeni panefin, kje je tu tvoje kritično raziskovanje.
Verjetno si želiš kritičnega raziskovanja drugih, ki za objekt
raziskovanja nimajo tvojih spoznanj.
Po mojih izkušnjah ego preseže tisti posameznik, ki ne obsoja
več v smislu nekaj je dobro nekaj je slabo, ker ve da ima
vsaka stvar vsak pojav vsak fenomen svoje mesto na
določenem kraju in v določenem času. Zato ni konstruktivno
podajati take splošne trditve kot je: razum je največji problem
človeka. To ni res, problem je v zavesti, kar je vsekakor
nekaj drugega kot razum. To je tisto, kar me zmoti v tvojem
pisanju.
Zdaj pa panefin za zaključek. Nihče ti ne spodbija tvojih
spoznanj. Lahko rečem da se z marsičem tudi sama strinjam.
Neprijetno je le to, kar ti je že Merijen hotela povedat, da
imaš v svojem pisanju zelo pokroviteljski odnos do drugih, saj
veš o tistih zaciklanih. V nobenem pisanju nisi bil resnično
odprt za dialog. Tako kot je merijen rekla: besedila vedno
povoziš s svojimi komentarji.
Ti je kdo s svojim komentarjem dal kaj novega? Komentatorje
ali negiraš ali pa vzameš njihova sporočila kot nekaj, kar pa ti
že itak tako veš, oz, po mojem mnenju tam, kjer bi lahko
pridobil kaj novega, enostavno ignoriraš. Vsaj to jaz razberem
iz tvojih komentarjev.
Ne želim več debatirati o tej temi naprej, ker ni konstruktivno
in ni prave izmenjave.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne petek, 9. september 2011 @ 14:56 CEST
prava radost je komunicirati na tak spoštljiv način z nekom.
Tako zelo drži, da ni pomembno če se skom strinjamo ali ne, način komunikacije je bistven.
Vesel sem, da so ljudje kot ti, ki med tem vidijo razlike.
Hvala ti za tvoje komentarje o vejicah.
Dosti krat sem že omenil, da za mene ta način komunikacije ni najboljši.
Pozdravljam te,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne petek, 9. september 2011 @ 16:04 CEST
hvala za tvojo recenzijo mojih pisanj.
Tako pač ti vidiš in razumeš napisano.
Jaz tebi ne bom rekel, da si zaradi dajanja mnenj pokroviteljska, da si "zaciklana", saj mi to ne potegne.
Sploh ni pomembno kdo ima prav in kdo ne, le resnica je pomembna.
Za dobro komunikacijo, pa sta zmeraj potrebna dva.
Kako lep svet bi bil, v kolikor bi v vseh naših komunikacijah, bili odrpti in dovzetni za različno.
Za konec:
Draga Dezon, imaš bleščeč razum, sposoben ananlitičnega pristopa in najbrž si veliko delala na tovrstnih vprašanjih.
Jaz tudi.
Zato sem davno odnehal z razumskim pristopom, dosegati tisto kar je večje od razuma.
To kar je za tebe "demoniziranje" razuma, je za mene višek vseh spoznanj.
Sedaj moj razum dela tiho in gladko, je hiter in fleksibilen, ter ne povzroča nepotrebnega hrupa, ko jem, hodim...živim.
Ne iščem, potrditev svojih spoznanj, ampak to preprosto ljubim.
Ko kdaj počnemo nekaj brez vzroka, ker to ljubimo, potem tudi sama veš, kakšno dejanje je to.
Naj le nekoliko opomnim, da jaz ločim med izkušnjami (morski pes) in spoznanji.
Spoznanja so za mene nekaj, kar ne spozna le razum in si to zapomni, ter potem to ponavlja.
Kje pa.
Spoznanja so za mene, nekaj kar spozna celotno tvoje bitje, srce in um, vse celice...
Takrat ti ni potrebno, ničesar pomniti.
V določeni situaciji, to potem deluje samo od sebe in povsem naravno.
Lepe pozdrave, draga Dezon.
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne petek, 9. september 2011 @ 17:59 CEST
Stvari ne bi bilo mogoče povedati bolj točno, jasno in razumljivo, da se ve zakaj nesprejemanje tvoje, moje in še katero.
Najbolj sijajno pa si to izrazila z naslednjim, citiram:
..... Ti bi rad poenotil tvojo izkušnjo na vse ljudi. Ne igraj se boga. Ni ok za vse ljudi da pridejo do tega spoznanja, vsaka izkušnja ima svoje mesto. Izkušnje, ki jih imaš ti, niso za vse ljudi. V kolikor hočeš podati direktno izkušnjo drugemu človeku, je to direktno kršenje svobodne volje soljudi.
Ti očitno smatraš svoja svoja spoznanja za ABSOLUTNA!
To, vidiš cenjena Dezon, to je točno to, čemur sva se midve z Matejo uprli in nisva želeli sprejeti na tak način podanih 'edino veljavnih' in 'odrešujočih' spoznanj. Resnično sem vesela tvojih odličnih misli in prispevka k tej temi.
Hvala ti in upam, da se te bo dalo še pogosto slišati na pozitivkah!
Vso srečo in lep pozdrav!
Ps. Če kdo razlaga moj odgovor panefinu ,kot ''skreganje'' je v očitni zmoti, kajti to ne pomeni, da ne bomo več komunicirali, ker to ne drži.
Ko pa že hvali kulturni nivo komunikacij , se jih naj najprej sam nauči in drži in se distancira od /stalno prisotnih/ prostaških žalitev.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne petek, 9. september 2011 @ 18:11 CEST
da, tudi meni zanimivo, ko MC zagovarjal znanost, tisti, ki so ga "brez soli bi pojedli" sedaj bi pojedli panefina in znanost zagovarjajo, časi se spreminjajo... ampak še vedno je lpu za žvet :-D
Merči ni kaj, boš mogla sedaj z mano in stojčijem biti v isti skupini, potem počasi... boš vidla bomo se imeli zelo radi, jaz tebe že sedaj imam rada, ne glede nato, da si skoraj pleško, ker tebe MC, Stojči, jaz, Mirko vsakič preko spleta za lase vlekli.
...menda Nibiru tu nekje v zasedi čaka, tako, da vsi v "kanalizirana zakloniščla" na en dva tri takoj in pššššššt, tiho.
Merči, Stojči za vaju moja najljubša pesem: http://www.youtube.com/watch?v=ftjEcrrf7r0
ta je pa posebno za Merijen, tudi ona nima lask, je pa coool :
http://www.youtube.com/watch?v=iUiTQvT0W_0
sedaj pa res nič več ne vem... goodby i fly %-)
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne petek, 9. september 2011 @ 19:56 CEST
In malo bolj natančno beri. Tu nisem zagovarjale ne znanosti ne razuma, temveč samo povedala drugo, pozitivno vlogo/nalogo razuma. Kajti, veš vsaka stvar ima obe plati in NEZACELJENO je eno pozabljati.
Ja, Violeta, jaz sem taaaak sonček, ko se strinjam s tabo, a ne? No, ko pa se ne.....potem pa precej drugače `poješ´.
Toliko o kulturnosti in spoštljivosti. Meni osebno se ne da biti več kulturna in spoštljiva, še posebej ne, ker se eni `obračajo po vetru. Da ne bom skruivnostna, da Irina, govorim o tebi.
Priznam, pred časom, na temo o Marcelu Messingu, ki jo je odprl MC in prav grdo klevetal o njem in sem bila jaz takooo spoštljiva in potrpežljiva (dobila celo nekaj priznanj), si se vmešala tudi ti, sicer ne z menoj temveč s Pričo, so se mi kar `sline cedile´, ko sem brala kako te je Priča postavil na pripadajoče mesto, in sem mu bila kar malo `fouš´, ker znam sama biti samo spoštjiva in kulturna. Ampak s pomočjo stojčija in panefina se učim ;-). Aja, pa da ne pozabim tebe.
In, ja Merijen, imaš prav....le kdo govori o spoštljivosti in kulturnosti!?!?
No evo, pa sem se nespoštljivo in nekulturno izprsila!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne petek, 9. september 2011 @ 20:20 CEST
čustev :D
hetlight, nisem napisala, da nisi sonček, saj si še vedno, samo
sedaj si jezen sonček, kaj hočemo, nisi »zaceljena«. In
primerjava s Stojanom te je užalila, ne razumem zakaj. A je
Stojan res tako slab? Ah ja, ni na tvojem »nivoju«.
Veter piha, piha, piha, Lario napiše: "stojči, merijen in še
nekaj pritiskavcev tukaj na SP, ki mlatijo prazno slamo in nas
hočejo naučiti molitvic v svojem slogu. Takih ezoteričnih
bebastih zavajanj je polno na spletu..."
hetlight pohiti z odgovorom:"No, Lario, s strinjam se teboj,
Urša si zasluži malo bolj
konkreten odgovor.
Upam pa, da mene ne šteješ v tisto `nečastno´skupino
komentatorjev ;-)." Seveda te ne šteje v to »nečastno
skupino«, kako bi pa, saj si boljša in častnejša.
ah, "nečastna skupina komentatorjev in"častna" hetlight, pa še
Lario tudi postal, kar kulturen in dober... Hvala bogu, da se
strinjaš z njim. No, ja veter je kriv.
hetlight, mislim, da je pravi čas, glede na to, da si tako jezna,
da prebereš svoj nasvet Urški iz serije "čustva, ki nas
zastrupljajo" eto, tvoje je in uporabi ga: "Po mojem se
negativnih čustev ne moreš popolnoma znebiti, ker so del
narave, tu na zemlji. Lahko pa se jih naučimo
obvladovati. Zato obstaja veliko tehnik, s pomočjo katerih
lahko osvetlimo oz. poglobimo naše zavedanje o določenih
čustvenih in mentalnih vzorcev. Če samo zavedanje ne razreši
oz. nevtralizira negativnih čustev, potem se moramo naučiti
njihovega obvladovanja. " ajmo, obvladaj se :-D
Lep bodi.
Irina :-)
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne petek, 9. september 2011 @ 20:28 CEST
lp
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne petek, 9. september 2011 @ 20:42 CEST
Ta svet ustvarjamo vsi skupaj, zato ni pomembno početi le tisto, kar ljubimo, temveč tudi tisto, kar je v dobro vseh. Vedeti, kaj je v dobro vseh, pa je spet druga zgodba in niti malo samo po sebi umevno.
Nekoč, ko sva z možem meditirala skupaj z enim prijateljem, je prijatelj po meditaciji razlagal, kako občuti enost z nama. Takrat sem se vprašala kakšna je ta enost, če jo občuti samo on, jaz pa ne. Ali on ne občuti resnične enosti, temveč zgolj povezanost ali pa je krivda pri meni, da jaz pač ne izkušam dovolj globoko in ne občutim enosti. Predstavljala sem si namreč, da če bi on občutil resnično Enost, potem bi jo morala tudi jaz. Takrat mi je postalo jasno, da je popolnoma nerelavantno, če jaz občutim enost z drugimi, drugi pa pač ne. Tako ,kot je bilo za moje izkušanje popolnoma nerelevantno, da je prijatel izkušal enost z mano. Takrat sem spoznala, da imamo vsi svoje individualne poti, ki imajo bore malo opraviti druga z drugo, dokler smo na zemlji. Srečamo se lahko le v bivanju (in še to šele takrat, ko smo kot posamezniki za to pripravljeni, kar ponavadi ni istočasno), v transcendenci fizično-čustveno-mentalne narave. Ko pa se spet spustimo v svoje telo, čustva, razum, pa smo spet ločeni drug od drugega.
Sama vem, da je življenje sestavljeno iz dveh delov. Being and becoming. Being- kjer smo povezani in becoming- kjer smo ločeni. Becoming pomeni evolucijo. Evolucija nas vodi tja, ko bomo sposobni konkretno (kot se sedaj pogovarjamo, jemo, hodimo....) v vsakodnevnem življenju, sodelovanju z drugimi, živeti v Enosti (Božanski zavesti), popolni harmoniji, popolnem zavedanju, popolni blaženosti bivanja in delovanja. Toda ta čas še ni prišel, zato moramo prehoditi še nekaj stopnic v tej veličastni zgodbi Evolucije. Še prej pa je seveda potrebno evolucijo, razvoj, nivoje sploh priznati. Ampak, tudi zato bo nekoč prišel čas.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne petek, 9. september 2011 @ 20:49 CEST
Irina, zmagala si, na tvoje besede nimam komentarja. Čestitam! Upam, da se počutiš nadvse blaženo!
V nadalnje se bom potrudila, da se izogibam komunikacije s tabo, ampak, tega ne morem obljubiti, kajti, prav imaš, ne uspe mi vedno nadzorovati čustev.
Prosim, da se vzdržiš komentarja na te moje besede, ker najin pogovor nikakor ni konstruktiven. Seveda imaš pravico, de ne izpolniš moje želje. So be it then.
Srečno!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne petek, 9. september 2011 @ 21:08 CEST
itaq in to večinoma. :-) ) samo preberem kakšno pesem
stojana in... že "in to paradise" :P
Super si Mateja, in odlično veš, da te imam rada, drugače
sploh nebi zapravljala časa na pisanje, eto ti, rožice za
sončke:
http://www.youtube.com/watch?v=O_uxNxbqOU8
Lp, Irina :-)
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne petek, 9. september 2011 @ 21:14 CEST
P.S.: Irinine besede so me opozorile na moje nepremišljene
besede v nekem komentarju na drugi temi. Torej,
opravičujem se vsem, ki `spadajo´v Lariovo skupino
komentatorjev, ki mu niso všeč, če sem koga slučajno
prizadela s tem, ko sem jo označila za `nečastno´. To
absolutno ni bil moj namen, nepremišljene besede, pa
vendarle mišljeno kot hec. Še enkrat moje opravičilo.
Lep večer.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: cefizelj dne petek, 9. september 2011 @ 21:20 CEST
Citat od hetLicht;
In, ja Merijen, imaš prav....le kdo govori o spoštljivosti in kulturnosti!?!?
----------------
Predvidevam, de se tale vajin namigvanje nanaša name … pa sej jest zase nkol nism trdu, de sm ful kulturen pa spoštliv pa popeglan pa na nivoju. Sm pa pohvalu panefina, k si to zasluž, ker če je kdo kle na pozitivkah kulturen pa spoštliv, pol je to on. Zdej ga pa napadate, kokr deb zagrešu ne vem kašn zločin, pa mu ene očitke stresate, prej ste ga pa hvalile! Isto ste počele s stojčijem ... če to ni hinavšna, nej me kokla brcne!
Se pa spomnem, s kakšnimi pridevki in vzdevki je ns (“rdečo ekipo”) titulirala pa zmerjala merijen, kdr se nismo z njo strinjal pa ji oporekal, a tist je blo pa u redu? Aja, ona se je sam branila, kdr ns je nazaj obstreljevala s težko artilerijo. Kdr ni bla sposobna najdt protiargumentov, je pa napadla, pardon, se je branila z zajebancijo, posmehvajnem in arogantnimi vzdevki. Pa fajn se je znala norca delat pa zajebavat pa blablablablablajat. Lohk de smo bli nesramn pa porogliv, ona pa ni bla čist nč boljša od ns, njenih “sovražnkov”, glih taka je bla, al pa še slabša. Zdej se pa kle dela kulturno pa na enem nivoju, mene je pa imenvala kretena pa butalca. Ampak volk dlako lohk menja, svoje prave narave pa ne more! Jest prznam, de sm robavs pa de si marskej dovolm, ona se pa dela kao neko svetnico ... kdr je pa nesramna pa zajebantska do sogovornikov, se pa mende sam bran … evo, taka je ta njena (ponarejena) resnica.
Tolk od kulture pa spoštovajna od merijen!
Dejanja kažejo človeka, kašn je u resnic, ne lepe besede!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne petek, 9. september 2011 @ 21:48 CEST
Malo se oddaljujem s teme, cefizelj, čeprav je lepo, da poveš svoje mnenje.
Poglej, tebi je panefinovo pisanje všeč, ker rezonira s teboj in to je lepo. Ni pa z vsemi tako. Sama sem si resnično želela, da bi prišli do nekega konsenzusa, pa nekako ni šlo. In po mojem sem se v začetku zelo trudila, da bi prišlo do tega konsenzusa. Seveda dopuščam možnost, da drugi bralci tega pač niso dojeli tako. Sem pa malo razočarana, ker imam občutek, da panefin nekako noče (se opravičujem, če je pretrda beseda) `popustiti´ pri svojem, samo v smislu, pomenov besed in pokroviteljskega odnosa (čeprav sam pravi, da ni tako in tu mu moram verjeti na besedo) in ne glede njegovih spoznanj. Kajti spoznanja spoznanja so subjektivna in individualna in zato nadvse sveta (ob pomanjkanju boljše besede; upam, da ta ni preveč religiozno obarvana, zame vsekakor ni), in tako legitimna in resnična. Tako kot so pamefinova spoznanja sveta, so za mnoge ljudi svete tudi tehnike, religije in znanje, ki so resda podvržene dualnosti, torej jih lahko uporabljamo za dobro in zlo, ampak v določenem trenutku na določenem kraju za mnoge nepogrešljive. Zato se mi ne zdi fer to dejstvo zanikati.
In če sem panefina v čemurkoli narobe razumela, se opravičujem.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne sobota, 10. september 2011 @ 08:57 CEST
Spodaj navajaš del mojih tekstov, ki so za tebe moje »instant juhice«:
Najprej duhovne juhice oz duhovni klišeji:
Razum je problem duhovnega napredka človeka.
Vse kar obstaja je izraz enega samega življenja.
Vse delovanje mora izhajati iz ljubezni.
Najboljše delovanje je nedelovanje.
Spoznanje, da ne morem ukreniti ničesar….
Povsem naravno je spoznanja deliti z drugimi.
Mirko:
Dovolil si bom nekaj popravkov, tvojih razlag mojih tekstov zaradi verodostojnosti, le teh:
- Nekatere zgornje navedbe, niso povsem natančne ( nisi citirala, temveč priredila nekaj mojih navedb ),
- Ker le te niso v kontekstu izzvenijo. Zato nekdo, ki ni prebiral celotnega teksta, ali ga nima v spominu, ne bo pravilno razumel pomena.
- Ne vem kake predstave ima kdo o »instant juhicah«, toda v kolikor so izpostavljene moje navedbe, prispodoba za prave juhice, potem še vsaka izmed teh ima svoja navodila, ki vsebujejo: »postopek, kako, kakšne količine, koliko časa…in kaj se bo na koncu skuhalo, pa še kako to servirati…in pojesti…
V zgornjih navedbah kljub temu, da niso vse citirane ampak prirejene, ter izvzete iz konteksta, jaz ne vidim elementov »instant juhic«.
V njih ni navedenih nobenih kako, nobenih postopkov, so le navedbe.
Kolikor vem temu ni mogoče slediti, saj ni kažipota, ki so navodila.
V kolikor boš v enem samem mojem tekstu, resnično našla kaj takega, potem sem neverodostojen v vseh svojih pisanjih in to sprejmem.
Zaradi objektivnosti mojega pisanja, sem si dovolil izpostaviti zgoraj navedeno.
Upam, da to lahko sprejmeš brez hude krvi, saj midva lahko komunicirava povsem v miru svoje poglede.
Navsezadnje smo vsi ljudje in vsi smo na isti ladji.
Velik prijateljski pozdrav ti pošilja Mirko.
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne sobota, 10. september 2011 @ 09:11 CEST
Dezon:
»Taki bodo še naprej, raje odvisni od vsega tega, saj si
svobode v resnici niti ne želijo in zmeraj bodo odvisni.« –
Kako to veš, kdo si ti da lahko govoriš za druge ( v tem primeru, sem ta drugi jaz )?
Mirko:
Cenjena Dezon,
Tako si komentirala moje pisanje, potem pa sama naprej kar veliko govoriš o druge…mu (meni).
Pa saj ni nič hudega, da govoriš to kar misliš.
Jaz tebe nisem nikoli vprašal: »Kdo si ti Dezon da lahko govoriš za druge«?
Ne počutim se ogroženega.
Pač izražaš svoje videnje…jaz dodam kakšno svojo, ti zopet svojo…
To pa naj bi bila sama osnova komunikacije, mar ne?
Svoboda izražanja, naj ne bi bila le fraza.
Ta bi morala živeti.
Za vse.
Seveda na človeku prijazen in "kulturen" način.
Srečno Dezon,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne sobota, 10. september 2011 @ 10:57 CEST
Vzela sem si čas in še enkrat prebirala tvoje komentarje in rekla sem si: ''Vidiš, to je tisto 'ta pravo'. To so bogata, poglobljena razmišljanja, ki ne le, da dajejo pravo vrednost forumu, kot so pozitivke, ampak tudi v celoti izpolnjujejo poslanstvo istih, ki je med ostalim v tem, da se širi in pospešuje duhovna kultura med ljudmi, daje povdarek pozitivnim življenskim vrednotam in nasploh ustvarjanje pozitivne klime med uporabniki.
Komentarji in prispevki tvoje vrste /in hvala bogu je še kar nekaj kvalitetnih komentatorjev in piscev/ doprinašajo neke konkretne usmeritve , nekaj, kar je res važno v realnem življenju, ne pa nekakšne nihilistične teorije, ki učijo odmik od realnosti , od misli in razuma in od Boga.
In če se človek s temi in takšnimi idejami ne strinja in to izrazi, si že 'na tapeti ' takšnih in drugačnih kritikov.
Nekateri res ne odnehajo. Tudi, če se od njih načrtno 'ogradiš' in, na podlagi slabih izkušenj nočeš imeti z njimi nobenega opravka , te 'že najdejo'. Zbadljiva in žaljiva pripomba zdaj tu, zdaj tam ,izrečena direktno , ali indirektno , toliko časa , da te ''privlečejo proti tvoji volji, kot jaz pravim v šali 'za lase' v mlin svojih debat take vrste, kjer si pač 'vedno kriv'. /In Violeta, kljub takim pogostim početjem 'nekaterih'med katerimi si zudi ti, je moj 'naglavni okras' še vedno zelo,zelo v redu in nisem plešasta, kot si zapisala!/ Vzrok za 'krivdo' že najdejo, če ga ni si ga pa izmislijo, ali pa neko tvojo izjavo obračajo in prikazujejo kakor napadalno, čeprav je bila izrečena v obrambi in jo potem potencirajo in potencirajo in potencirajo, dokler 'sveta ne prepričajo, da so 'oni' jagnje,', ti pa v vsakem primeru 'volk'.
No, pa dovolj o tem. Želim ti predvsem še naprej veliko ustvarjalnega pisanja in predvsem zelo lep dan!
Ps: Nekje sem prebrala naslednjo misel :
Ali veste, da obstajajo poleg tistih znanih, nočnih vampirjev, tudi takozvani verbalni vampirji? Izberejo si svojo žrtev, se prisesajo nanjo in ji vedno znova in znova in kar naprej- pijejo kri.
Pravijo jim tudi psihopati.
LP
LP
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne sobota, 10. september 2011 @ 11:46 CEST
oklepamo starih mrtvih reči oz. tujih misli, tujih spoznanj,
tako, kot bi se bali odvreči neko obleko, ki nam sicer niti ni
prav ni po višini, ni po širini, vendar nam jo je žal dati na
stran, ker smo preveč plačali zanjo ali, ko vemo, da neka
stvar je veliko pomenila ljudem, ki so nam dragi in bomo to
stvar branili ne zato, ker to je to, kar rabimo ampak, ker se
čutimo dolžni to početi zaradi spomina na te ljudje, ker
mislimo, da, če to stvar zavržemo prizadenemo osebo, ki ji je
ta stvar je draga... to in vse drugo nas zelo, zelo omejuje, in
ne govorim o spoznanjih, govorim o našem vidu in o življenju
samem.
Kako lepo bi bilo, če bi resnično se sprostili od vse te prtljage
in od tega, da se čutimo "dolžni", dolžni tradicijam, dolžni
bližnjim, dolžni in dolžni.
Danes je čudovit dan, še eden, preživimo ga v miru in
soglasju.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne sobota, 10. september 2011 @ 12:36 CEST
Merijen, tole je pa res lepo naključje. Ravno danes sem
premišljevala, če ima sploh smisel, da sodelujem na forumu,
predvsem zaradi komunikacije z Violeto (Irina brez zamere). No,
potem mi pa ti napišeš tele besede. Res hvala za tvoje besede,
mi veliko pomenijo!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne sobota, 10. september 2011 @ 22:44 CEST
prostora, naj razmisli o "duhovni dieti".
Lep večer vsem :-)
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne nedelja, 11. september 2011 @ 08:54 CEST
Zapisano je: .... Mene nihče ne moti. / Res je!
Vendar , saj ni problem v tem.
Problem je - v obratnem!
Vidiš, draga Mateja, tebi pač nikakor ni dano, da bi imela 'zadnjo besedo'.
In evidentno je, kdo jo /vedno/ hoče imeti.
Sicer te pa pozivam, da napišeš še kakšno 'sporočilce' Violeti, če se ti da, /da ne bo videti, da jo hočem imeti jaz, saj ta zapis nikakor nima tega namena.
Sicer pa, saj konec koncev, niti ni važno, kdo ima zadjo besedo. Veliko bolj važno je, kdo ima PAMETNEJŠO.
To je pa bilo iz vseh teh kometarjev, še kako jasno razvidno.
Lep dan!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Lario dne nedelja, 11. september 2011 @ 09:02 CEST
No, pa dovolj o tem. Želim ti predvsem še naprej veliko ustvarjalnega pisanja in predvsem zelo lep dan!
Ps: Nekje sem prebrala naslednjo misel :
Ali veste, da obstajajo poleg tistih znanih, nočnih vampirjev, tudi takozvani verbalni vampirji? Izberejo si svojo žrtev, se prisesajo nanjo in ji vedno znova in znova in kar naprej- pijejo kri.
Pravijo jim tudi psihopati.++++
Čutim, da se približuje polna luna.
Jaz sem volk in se tega tudi zavedam. Nekateri se imajo za jagenčke in nas volkove prepričujejo da niso zverine.
Pravi jagenčki samo blejejo in čakajo, da jih po naročilu boga zakoljejo in ga podarijo vsemogočnemu.
V današnih časih pa uboge živali še spečejo in požrejo.
Na SPkah ni jagenčkov so samo volkovi, ki hočejo imeti vsak svoj prav in nekateri to razumemo nekateri se pa sprenevedjo.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Violeta dne nedelja, 11. september 2011 @ 09:11 CEST
vampir.
Ne jemlji besede, ki ti vsiljujejo, kot resnico.
Danes je nedelja in spet se obeta čudovit dan, krasno je, ker
sonce sije za vse enako :-)
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: merijen dne nedelja, 11. september 2011 @ 09:57 CEST
..... ti ni dano in DOVOLJENO imeti zadnjo besedo .
Ps: Ob zadnjih pripisih in dodatkih,(V+L), še bolj in očitno evidento, kdo jo po vsej sili hoče imeti.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: osh-kosh dne nedelja, 11. september 2011 @ 11:23 CEST
večina na SP nas čuti da si drugačen od nas.Očitno si imel
neko težko čustveno izkušnjo,ki jo še nisi uspel sanirati, in
tako zamenjuješ čustva in razum.Ti še vedno deluješ v
glavnem iz čustev in preziraš razum,medtem ko ostali
delujemo v glavnem iz razuma( občasno nas čustva še vedno
zapeljejo ).Sicer deluješ skrajno strpno,vendar se bojim da je
to vzrok v neki fiksni ideji,ki je prišla v tebe po tej čustveni
nesreči.
<<<<<<<<Pozdravljena Dezon.
Čutil sem potrebo odgovoriti ti še na tvoje pomisleke in
komentarje:
"– ne razumem, če misel utihne, ker je spoznala svoje
meje in
očitno nima nič za povedati, ter je dosegla svoje mesto, v čem
je poanta misli, če pa je njeno mesto ko je ni več? Je misel
torej neka napaka v življenju, ki nas hoče uničiti in ki je očitno
ne rabimo? In v čem je smisel tvojega pisanja na pozitivkah,
če to počneš z orodjem razuma, ki je po tvojih besedah vedno
izhaja iz nezaceljenosti in posledično ne obrodi pravih sadov?
"Kot sem že zapisal: človek, ki vse to spozna, ne more nikoli
več biti ujetnik lastnega razuma in misli.
Zato živi v polju zunaj misli in uporablja misli za komunikacijo
kot to počnemo sedaj. "
– ja, ampak prej si pa rekel da je vsako delovanje razuma
nezaceljeno in da ne obrodi pravih sadov. Poleg tega za
komuniciranje rabimo misli, ampak po tvoje ima misel svoje
pravo mesto šele ko utihne?! Kaj zdaj?"
Mirko:
Cenjena Dezon, poskusi nekoliko bolje premisliti o bsedah, ki
so zapisane zgoraj.
Vse kar je zapisano, je povsem pravilno in v tem ni nobene
napake. Tukaj gre, za drugačna razumevanja.>>>>>>>
Nič ni pravilno!Ne gre za drugačna razumevanja!Ne obvladaš
tistega kar hočeš povedati,zato mešaš ,,jabolka in
hruške,,.Nisi nič obrazložil,kako je to možno,samo tako je to
in pika.Saj nismo otroci!
Misli so in bodo vedno prisotne!Lahko se pa jih rešiš ZAČASNO
V STANJU MEDITACIJE,ki pa ne more trajati večno ( sicer
sledi smrt fizičnega telesa )!
Nikoli nisi ujetnik mislli in razuma ,pač pa samo čustev,močna
čustva pa onemogočajo trezno razmišljanje.
>>>>>>To stanje je stanje enosti, zaceljenosti, ki je zmeraj
bilo tukaj, vsem pred nosom, a tega nismo mogli videti,
zazanavati (vse to niso povsem pravi izrazi za to stanje, a
boljših izrazov nimam), zaradi nenehnega hrupa lastni misli.
<<<<<<<<<
Čemu služi to ,,stanje enosti,, po tvojem? Da ni to, samo tvoja
fikcija?
<<<<<<Enkrat ko je to povsem jasno, misel ne ropota čez
dan, je tiho kadar ni potrebna.
Živiš zaceljeno, tukaj in sedaj in to je največ, kar človek lahko
spozna. V takem stanju ni ločenosti in zato ne vsega trpljenja,
odvisnosti, strahov…sovraštva…>>>>>>>>
To stanje je že sedaj dosegljivo vsem tistim, ki živijo z
zdravim razumom.Tisti, ki vas vodijo čustva pač to doživljate
kot ,,stanje enosti,, , ko se vam slučajno zgodi, da živite par
trenutkov z razumom v ospredju.
<<<<<<<<Draga Dezon, uporabljati misel iz tega drugega
stanja je povsem nekaj drugega, kot ko misel deluje iz
omejenega stanja pred spoznanjem.>>>>>>>>>
pravilno si ugotovil,popolnoma drugačno je ko deluješ iz
čustveno neuravnovešenega stanja, kot pa če si v stanju
,,zdravega kmečkega razuma,,!
<<<<<<<<<<Misel se zaveda, da ni enost, ljubezen...in zato
preneha delati probleme.
To je nekaj najbolj imenitnega, kar lahko misel
spozna.>>>>>>>
Misel nima sposobnosti zavedanja!!!! Najdi drugačno razlago,
če moreš!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Lario dne nedelja, 11. september 2011 @ 16:08 CEST
Meni je volk prav simatična in pametna žival.
Če bi po sili razmer moral biti žival bi bil rad volk.
Ko se bom reinkarniral pa bil bil raje Violeta kot merijen.
Verjamem da me bo stvarnik uslišal in me pravi trenutek opozoril na kakršnekoli stike z ljudmi tipa merijen.
Od zdaj bo enota za ezoterično klobasanje ne bodi merijen.
Tretja stopnja¨ne bodi merijen¨ bo najhujša in bo pomenila versko fanatičnost.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 11. september 2011 @ 16:35 CEST
dolijem bencina na ogenj. in pregovarjanja se lahko nadaljujejo
v nedogled. Bistveno smo tako ali tako že povedali.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: cefizelj dne nedelja, 11. september 2011 @ 17:41 CEST
Prispeval/a: hetLicht dne petek, 9. september 2011 @ 21:48 CEST
Malo se oddaljujem s teme, cefizelj, čeprav je lepo, da poveš svoje mnenje.
-------------------------
Jao, koko vljudno in pokroviteljsko ... sam če lohk povem, sm se sam “branu” pred vajinim namigvanjem, torej se nism oddaljiv od teme (Citat od hetLicht: In, ja Merijen, imaš prav....le kdo govori o spoštljivosti in kulturnosti!?!?).
Kr se pa rezoniranja pa konsenzusov tiče (mater smo pametn s temi tujkami!) bi pa tut vidve lohk rezonirale pa najdle konsenz tko s panefinom kt s stojčijem, pa z violeto, Lariom, MC-jem, pa magari tut z mano, zarukanmu butalcam … čeb se vidve mal bl krščansk obnašale, pa svoj razsvetlejne pustle doma pa ga ne vsiljevale vsem, k majo glih pet minut cajta.
Kregat se zato, de se dokaže, kdo ma prov glede skrivnosti okol boga pa duše, česar tut od deleč še noben človk ni razvozlov pa dojel v celot, je idiotizem najvišje klase. Boga pa angelsko svetlobo pa najvišja spoznanja pa razsvetlejne pa smisel živlejna pa odrešitev pa blaženstvo pa božansko zavest ... pa ostali duhovni blablabla oz. farška latovščina … nej vsak šteka po svoje, tko kt kermu paše, in nej se duhovneži ne delajo tanajbl pametne pa razsvetlene deleč naokol, pa nej nehajo drugim pamet solit s svojmu dojemanjam stvarstva pa božje energije zavesti, k jo itak tut sami ne zastopjo kej prida, sam nekej tumbajo pa se važijo, kt de so vso modrost le oni s tavelko žlico pojedl (Što se babi htilo, to se babi snilo).
Vsak zase najbl ve, kva se mu po glav plete pa rola u zvezi z božansko zavestjo, pa u kva verjame, pa česa ne šteka … pustmo že enkrat boga pr mir, ne ga skoz kle po pozitivkah vlačt … mater a ste res tolk lačn pozornosti pa hvale pa lažnga sijaja?! Če ga morte skoz kle obravnavat, ga mate zihr premau u seb. Pa razuma tut! Sicer pa, a ni smrtn greh izgovarjat božje ime po nepotrebnem. In kle se kregat zarad boga, pa vesolne zavesti, pa razuma ... je res, milo rečen, nepotrebn, grobo rečen pa debiln do daske. Usak človk ma svojga boga u seb pa ga dojema s svojmu razumam al pa z zavestjo, če čte, clo jest, k velam za bebca, za člana “rdeče ekipe” in za brezbožneža!
“Duhovneži” pa farški obsedenci, dejte se že enkrat skulirat, pa nehejte drugač mislečim kr naprej prat možgane in jih posiljevat s svojim bogom, kokr ga vi dojemate, pa z višjim jazom pa z religijo pa z angelskimi sferami ... ker po moje glihtko nč ne zastopte kt jest, k sm sam en bukov butalc.
Kr se pa panefinovega domnevno pokroviteljskega odnosa tiče, bi se pa dal razpravljat, kdo je kle bl pokroviteljski!
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Nan dne nedelja, 11. september 2011 @ 18:00 CEST
Cefizelj: "zarukan butalec", "en bukov butalc"....:))
Mislim, da si zelo načitan, inteligenten in.... kultiviran.
lp.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 11. september 2011 @ 20:36 CEST
Cefizelj, če moje besede zvenijo pokroviteljsko, to resnično ni bil moj namen. Seveda pa je na tebi ali mi verjameš ali ne.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 11. september 2011 @ 20:49 CEST
O tem bi lahko debatirala v nedogled, ti, jaz, ti jaz, ker imava subjektivne percepcije. Seveda pa bi ti najraje videl, da obvelja tvoja. Meni je drugače vseeno ali obvelja moja ali nem kajti resnica je, da imava oba prav. Tako ti, kot jaz. Zate imaš prav ti, zame pa jaz. In to je to. Če ti pa moji komentarji niso všeč, jih pa enostavno preskoči.
In če te motijo moje tujke....bodi tudi ti tako prijazen, nauči se slovnice oz. posluži se je, če jo obvladaš.
No sedaj je pa res dovolj. Dajmo zaključimo to temo, pa ne zato, ker bi rada imela zadnjo besedo, temveč zato, ker se je sprevrgla v osebno klevetanje.
Srčno upam, da te besede niso užalile nikogar, če pa so, potem pa res ne vem več. So be it then.
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Fredo dne nedelja, 11. september 2011 @ 22:50 CEST
http://www.s12.si/druzba/nova-znanost/606-vpliv-misli-na-
materijo.html
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 12. september 2011 @ 12:50 CEST
v mojem prvem komentarju na Konradov članek, sem pojasnjeval bistveno.
Fredo je poslal link za video, v katerem je še enkrat točno to, na kar opozarjam v svojih pisanjih.
Namreč razum se ne zaveda, da je vse kar najde pogojeno z njegovo omejenostjo.
Najde neko kockico v mozaiku in potem si na pamet sestavlja mozaik celote.
Zaradi tega ker celote v bistvu ne vidi nikoli, potem postavi eno teorijo, ki jo z naslednjo ovrže.
Tako so se rodili levi in desni, zagovorniki ene teorije in tisti ki ji oporekajo.
Ko ničesar ne najdejo, se zatekajo k verstvom, religijam… Obstajajo ateisti in teisti in obojni so produkt istega razuma.
Nič novega že tisočletja.
Razum je po svoji naravi nekaj fragmentarnega, necelostnega in zato ne more nikoli videti celote.
Žal nismo zavestni, da je ravno ta razum kot hobotnica prisoten v vsem, kar počnemo.
Dokler bomo se vprašanj trajnega miru in ljubezni lotevali na tak način, torej skozi, analiziranje, primerjanje, tehtanje…se bo prava rešitev izmikala.
Čeprav so merske enote zmeraj manjše, so vse po vrsti še vedno del materialnega, tako da iz kroga materialnega sploh ne izstopimo.
Prijatelji, temu svetu primanjkuje ljubezni, ki edina prinaša pravi mir in resnično potešitev.
Ko ljubezen je, potem je tudi z znanostjo vse v najlepšem redu.
Dovolite da jasno izrazim, da ljubezni ne moremo privezati za materilano.
Čeprav brez nje ničesar ni, je materialnega večno osvobojena.
Z nobeno znanstveno metodo se ljubezni ne da najti in to je njena lepota.
Z znanostjo samo ni nič narobe, narobe ji je pripisovati mesto, ki si ga ne zasluži.
Toliko tega sem pisal o tem omejenem delovanju razuma.
Obstaja "nekaj" kar ni razum, temveč je to "nekaj" ta razum ustvarilo.
Dajmo se zbudit iz globoke hipnoze.
Delamo velike napake v takem pristopu, predvsem ker ne poznamo samih sebe.
Potem se to le projicira v rezultate raziskovanja in tako se vrtimo v začaranem krogu, saj zmeraj najdemo le svoje predstave.
Ko pa kdaj vstopi košček novega, ki ni iz tega razuma, ga staro hitro prekrije in zopet smo zmedeni in izgubljeni.
Le poglejmo kako „razne duhovnosti“ razdeljujejo ljudi in kako smo ta iste materialne probleme, le prenesli v to „duhovno“.
Sami lahko vidimo koliko je nestrpnosti med drugače mislečimi in to med tistimi ki bi naj bili duhovno razviti.
Zato pravim da se vrtimo v istem, omejenem začaranem krogu.
Rešitev je kot poudarjam, izstop iz kroga omejenosti.
Tak prestop je edina prava revolucija, ki se ne more zgoditi brez da spoznamo tega iskalca (sebe) do vseh potankosti.
Šele s temi spoznanji ti je kristalno jasno, da je edini dejanski problem, bil ta psihološki center imenovan jaz.
Potem uvidiš, da ti ni potrebno delati nobenih sprememb več, saj je celotno stvarstvo v najlepšem redu in harmoniji.
Ta harmonija je ljubezen sama.
S spoštovanjem,
Mirko-PA
Ali so znanstveniki le prišli do spoznanja svoje nevednosti?
Prispeval/a: Fredo dne ponedeljek, 12. september 2011 @ 22:51 CEST
http://www.s12.si/duhovnost/razno-duhovnost/222-duhovnost-in-
znanost-kako-do-sodelovanja.html