Cenjeni Stojči moj nagovor tebi je bil sledeč:

…Vem pa zagotovo, da obstaja tudi drugačen način komunikacije, ko sta dva bitja enaka drug drugemu in ko ni podrejenega in nadrejenega.
V takem enakopravnem, spoštljivem odnosu lažje zacveti pristen, ljubeč odnos.

Moja spoznanja, so mi pokazala razliko med enim in drugim.

Kaj pa kažejo tvoja spoznanja?
Rad bi jim prisluhnil.

Stojči, odgovoril si takole:

Dragi Mirko Panefin,
tvoj problem je v tem, da iz tvoje mile ti nevednosti vse mečeš v isti koš
in vse učitelje in guruje smatraš za lažne
in to ob dejstvu, da se ti o kakem učenju pravih gurujev in mojstrov niti ne sanja.

Moj odgovor:
Stojči, poskusi še enkrat prebrati, kje si videl, da generaliziram okrog vseh mojstrov tega sveta in mi to pošlji.
Namreč zmeraj govorim, da „velika večina“ duhovnih učiteljev in t.i. duhovnosti… Kolikor jaz vem, v tem ni absolutizma.
Druga reč pa je kadar govorim o tehnikah, ritualih… Pri tem pa sem dosleden, saj nikoli niti ne morem spremeniti svojih spoznanj, da so vse po vrsti omejene in ne vodijo k pravemu spoznavanju tistega, ki jih izvaja.
Tisti, učitelj, ki pa se je identificiral s takimi rečmi in o njih poučuje, za mene ni učitelj in to je to.
Zato te prosim, da pravilno umestiš vse moje besede in se ti na temu vnaprej zahvaljujem.


Bi te pa prosil za dodatni komentar sledečih tvojih navedb:

(svami iz avstrije ni niti guru in še manj kak mojster.)

Če mojstri ne bi bili tako zelo usmiljenega srca kot so, bi bil ti zaradi svojih lažnivih trditev o njih do zdaj že pokojni panefin.

Prvo trdiš kako tvoj učitelj ni noben guru ali mojster, potem pa govoriš…če mojstri ne bi bili… Kako naj imenujem tvojega…??? Je, ali ni, učitelj???

Naj ti še Mirko razloži, kako vidi te tvoje stavke:

Vprašal sem te po tvojih spoznanjih in te nagovoril povsem v miru.
Odgovarjaš tako, da operiraš z ustrahovanjem. Kdor je malo inteligenten, bo iz tvojih besed, to zlahka spoznal.
Vidiš Stojči, ravno tovrstnih strahov in manipulacij, sem se že davno znebil, saj z njimi operira tudi katoliška cerkev.
Namreč v osnovi tega verovanja, je implantiran tudi hudič, ki služi za poslušnost, pokornost itd…V osnovi je v taki veri, vgrajen strah in vse te grde reči, povezane z njim.
Tega Mirko ne kupuje več, cenjeni moj Stojči.
Zato prav dobro vem, da pravi učitelj prav lepo pusti, da se v njegove trditve dvomi in celo spodbuja jih.

Veš dragi Stojči, toliko tega je za spoznati o celotnem vzorcu imenovanem avtoriteta, da taka komunikacija ni povsem primerna, za tovrstno razkrivanje.

Pa vendarle na kratko o avtoriteti, katero zagovarjaš.
Kadarkoli obstaja potreba po avtoriteti, je v tem nujno vsebovan tudi strah. Tam kjer je strah prisoten, pa svobode ne more biti.
Namreč, vzgojeni smo in pogojeni, da smo bodisi podrejeni, bodisi želimo biti nadrejeni.
Oba odnosa sta popačena, saj v takem ne enakopravnem odnosu, ne more biti resničnega pretoka, ni enake valovne dolžine.
Poslušnost ni poslušanje.

Stojči, tisti, ki ima bolj široke poglede, se bo zlahka znal spustiti na nivo učenca in biti z njim eno.
V takem odnosu ni nobenega strahu, temveč obstaja zaupanje, poteka obojestranska komunikacija, v kateri je prisoten tudi dvom v povedano in spodbujanje, k lastnemu razmišljanju, lastnemu opazovanju…


Še komentar na naslednje tvoje trditve:
Pravi živi mojster ti je pravo ogledalo, če se v njem ne vidiš si žal še zelo, zelo daleč od tvojega milega ti srca in brezveze zapravljaš svoj dragoceni čas in kot so včasih rekli;
Bogu kradeš dni.

Stojči kako in od kod veš, da je tvoj mojster pravi in da ni lažni??? Je bogokletno zastaviti si taka vprašanja? Sem morebiti zato ničvreden, ali puhloglav???
Kako lahko nekdo, ki se šele uči in ne ve, spozna lažnega od pravega učitelja???
V kolikor si vsaj malo iskren do sebe, boš zlahka uvidel, da nimaš nobene druge možnosti, kot verjeti mu, ali v vse to dvomiti.

Ti si se Stojči odločil za verjeti in jaz a dvom, saj želim sam spoznati.

Zato tudi vidim, da nisem niti milimetra oddaljen od svojega srca, kot mi to poskušaš sugerirati.
Sam si povedal koliko tehnik in mojstrov si že preizkusil in jih potem zavrgel. Le zakaj in kje piše, da tudi s trenutnim ne bo enako???

Edino pravo ogledalo, je za mene le resnica in to brez posrednika.

Lahko živiva s tem v miru, ne da bi se zaradi drugačnih pogledov omalovaževala, se šla nepotrebnih in neprimernih besed?

Povem ti, da lahko in da je šele to, prava duhovnost.


Dragi Stojči, v kolikor bi lahko vedel, koliko te resnično spoštujem in kako dobro te poznam, bi v trenutku izginile, vse nepotrebne ovire, v razumevanju najinih navideznih različnosti.
A žal to ni mogoče, brez spoznanja o tem.
Torej, kakšna so tvoja lastna spoznanja?

Miren in sončen dan in z velikim spoštovanjem,

Mirko-PA

[ Odgovori na to | # ]