Prispeval/a: osh-kosh dne sobota, 30. julij 2011 @ 01:34 CEST
Mislim da nekaj ne štima pri tvoji razlagi in sem zato zmeden.

V življenju smo vse preveč gotovi v marsikaj, a le poglej kaj je ta gotovost povzročila. Zakaj bi bilo narobe, biti zmeden?
Cerkev je v srednjem veku trdila marsikaj in ni imela prav. V imenu svoje gotovosti, je ubijala in to na nek način počne ves čas. Torej bi bilo veliko bolje, v kolikor bi ta ista cerkev, malo dvomila v svoje trditve in bila negotova.
Negotovost je v smislu raziskovanja, dobra podlaga.
Pa poskusi iz te zmedenosti spoznavati.

Praviš da ni treba nič narediti.Če bom samo čakal,se tudi ne
bo nič zgodilo.Praviš naj se poigram,ker obstaja milijon
načinov igranja te moram vprašati kako naj se poigram,ne
gre drugače,sicer se lahko igram do smrti in ne najdem
pravega igranja,a ni tako?

Pravi raziskovalci, npr. Nikola Tesla, niso prav ničesar novega odkrili, dokler so delovali v okviru starega. Šele ko so opustili staro, jim je »jabolko« padlo na glavo. V kolikor bi delovali po ustaljenih vzorcih, ki predstavljajo »kako«, elektrike še danes ne bi imeli.
Ko raziskovalec pride do meja starega in ne najde ničesar novega, se preda. Temu pravim, da opusti staro. Takrat se pojavi možnost novega.
Tako je tudi z našimi ustaljenimi, starimi vzorci.
Tako dolgo, dokler s pomočjo njih, želimo spoznati kaj novega, smo zagotovo sužnji le teh. Mar ni tudi tvoj cilj, osvoboditi se starih vzorcev?
Upam, da sem ti bolje približal celoten proces.

Kaj pa je potem tisto kar ustvarja, če ne razum?

Preprosto vprašanje za tebe: je razum ustvaril naravo in celotno brezmejno vesolje, ali je narava ustvarila razum? Kaj je večje?
Obstaja prepričanje, da je razum ustvarjalen. Dragi osh-kosh, vse kar je ustvarjeno, razum le zlaga in kombinira na novi način. Stvarnost je že narejena. Videti to, pomeni postaviti razumu mesto, ki mu pripada. Žal pa se ta razum ima za ustvarjalca in posledično počne ves ta teror nad naravo in samim sabo.

Kako prideš do postopka?Moraš ga narediti ti ali pa nekdo
drug,sam ti ne pade v naročje.

Jasno, da prvo moraš narediti načrt in zato je potreben postopek. Postopki so potrebni, tako kot vse ostalo znanje kako kaj narediti. V kolikor pa po postopku npr, korakam, govorim, dvigujem roko, hodim čez ulico, se obnašam, reagiram…je pa to povsem nepotrebno in celo škodljivo. Tako je tudi z načrtom za hišo.
Vprašanje je, ali je možno živeti iz takega uma, ki ne deluje po postopkih in postopke uporablja kadar je potrebno in kot je prav? Odkriti to, pomeni odkriti celotno naravo uma in živeti v harmoniji z vsem stvarstvom.

V določenih primerih je mehansko delovanje bolj primerno.

Kot rečeno imaš prav, a le kadar načrt izdelujem. Inteligentno je uporabiti vse iznajdbe in znanje, namesto ponovno jih sam odkrivati. V kolikor, pa želim spoznati kaj povsem novega, je vse to staro znanje neuporabno.

Tole si preveč poenostavil in ne velja v vseh primerih.Otrok ki
še ni videl kače tudi slučajno ne bo reagiral kot si opisal,pač
pa bo hotel kačo zagrabiti in jo izkusiti.

Otrok, ki je še tako zelo mlad, še nima misli in znanja o kači. Znanje o kači je potrebno, a je ravno tako potrebno delovati takoj in brez razmišljanja »kako«. Tako delovanje torej ne potrebuje postopek in je zato povsem drugačno.

Moram priznati da ne vem o kakšni energiji govoriš.

Vsi smo bili otroci. V najbolj zgodnji mladosti, še nismo imeli toliko vzorcev, kot kasneje ko smo jih z odraščanjem, pridobivali zmeraj več. Posledično smo imeli več direktne energije. Zakaj? Ker ni obstajal miselni proces, ki je faktor izolacije med mano in naravo, mano in okolico. Živeli smo bolj spontano, bolj smo bili povezani, manj ločeni. Upam, da se tega zavedaš tudi ti. O tej energiji govorim.


Na žalost mi tudi to ni razumljivo,naj se vsedem in čakam na
kaj? Energija, ki deluje ne sprašuje kako

Si poskusil delovati ne da bi se prvo spraševal »kako« in potem deloval, ampak je to potekalo hkrati?
Zakaj bi pri opazovanju samega sebe, potreboval napotek kako? Ni povsem preprosto kar opazovati kar je, ne da bi težil k vzorcem? Dokler boš iskal vzorce, ne boš opazoval. Tako preprosto je to in žal to počnejo množice. Naredili bodo vse, da se le ne bi spoznali. To je čista izguba energije in časa. Spoštovani moj osh.kosh, začni se opazovati in dovoli, da se tvoja knjiga sama lista. Vsaj za nekaj časa pozabi na »kako«.


V čem se razlikuje radovednost in potreba po iskanju od
radovednosti in potrebe po nekaj spremeniti?

Na več načinov sem že pojasnil isto. Iskanje je neinteligentno zato ker ne vemo kaj iščemo. Morebiti ti veš kaj je to, kako to zgleda, kakšen vonj ima, kakšno barvo…? Lahko sicer poslušaš nekoga, ki trdi, da ve kako to zgleda in mu slediš, a v resnici ni možno tega opisati, saj so besede povsem nekaj drugega kot stvar.
V kolikor bi torej opustil iskanje kot neplodno, bi imel več energije za opazovanje tega kar si točno zdaj, ta hip, ta trenutek in se spoznaval takega kot si.
Pohod na goro se ne začne pri vrhu, temveč v podnožju. Pa začnimo vsi skupaj v podnožju, oziroma pri tem kar smo zdaj in ne kaj naj bi bili.



>>Naša naloga bi morala biti, osvoboditi se vsega tega in tako
sprostiti naravno energijo da deluje, saj je ona edina v skladu
z vsem kar je in je inteligentna sama po sebi.

[ Odgovori na to | # ]