NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Čas angelov   
    sreda, 15. december 2010 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Čas zime je skrivnostni čas. Odpirajo se vrata v svet duha in naredi se prostor za živo svetlobo, v katero je odeto notranje kraljestvo. To svetlobo lahko vidimo samo s srcem in ne z očmi. Naredi se prostor za posebno tišino, ki leže kot pajčolan na ljudi in naravo. Vstopi v naš svet skozi padanje snežink, ko postane vse ogrnjeno v belino in hlad in molčanje. 

    In čas zime prinese še eno posebnost: pravljičnost. Življenje se ponotranji in domišljija odpotuje na skrivnostne poti proti srebrnim zvezdam. In odkriva pokrajine, kjer prebivajo drugačni prebivalci. Če bi naš duh svobodno in z budnostjo zavesti raziskoval notranje 'prostore', bi srečal skrito življenje, posebna bitja svetlobe in spiralnega valujočega plesa, ki se iskrijo, utripljejo, se vrtijo, sijejo, zvenijo ... kot neskončna harmonija barv in svetlobe.

    Da, to je tihi čas angelov in njihove govorice, ko se sklanjajo k našim ušesom in nam prišepetavajo skrivnostne besede naše preteklosti, prihodnosti, sedanjosti. Njihova večna modrost nam kaplja skozi misli in spomine, ko seštevamo svoje življenje in v njem razbiramo sled napredovanja. V teh tihih in dolgih nočeh, ko diši po smoli v lesu, se lahko prepustimo čarobnosti notranjega sveta. Svet, ki je tako živ v otroštvu, vstane iz pozabe in je skoraj na dotiku roke, če si dopustimo malo popotovanje po onstranstvu.

    Življenje je. V vsem. V najbolj nemogočih podobah, za katere bi dejali, da so sanje. In vendar je. In angeli so. Neskončno preprosto so del naše vsakdanjosti. Neopazni, neslišni. Dojeti njihovo veličastno bližino pomeni obnemeti, obstrmeti nad bogato lepoto, ki jo ponuja življenje samo in ki jo daruje narava v svojih milih in divjih obrazih. Mar ni vse v naravi nenavadno čudovito in čudežno? Še posebej v tej globoki nezemski tišini, s katero nas obdaruje zima.

    Kaj bi odgovorili, če bi vas kdo vprašal ali obstajajo pravljična bitja kot so vile, škratje in ostali? Bi se ustavili za hipec in pomislili: morda pa le so. Bi znali ujeti v sebi otroško nedolžnost, na katero, vem, ste že zdavnaj pozabili? Vprašanje, če bi res. Kajti angelov se ne da prijeti, ne zmeriti, ne videti, ne slišati. Kje torej so, kdo so, kako do njih?

    O devah

    V sodobnem tempu življenja smo naravo pozabili in postali sami sebi zadostni. Pa vendar se lahko v tistih redkih trenutkih, ko si vzamemo čas za doživljanje narave, globoko v nas porodi notranja slutnja ali celo zaznava soutripanja drugačnega življenja, ki ustvarja celovito podobo bivanja. Živost tega utripajočega življenja mnogi poimenujejo devski svet. Mnoge kulture in religije so opisovale ta bitja naravnih sil, inteligence materije. V preteklosti je človek bolj tesno sodeloval s temi bitji, živel v skladu z njimi. Postopoma pa so civilizacijski dosežki zasukali njegovo pozornost stran od te naravne plati življenja. Tako je pretanjeni dih z naravnimi bitji  prekril prah strogo racionalnega pristopa in načina življenja. Pa vendar se človek kot notranje bitje vse bolj zaveda celovi­tosti življenja, ki se ne omejuje le na zaznavanje preko petih čutil, temveč odpira možnosti za nove poglede na življenje - z zaznavanjem subtilnejših plasti, ki pa so razumu nedostopne.

    Ljudsko izročilo, pripovedke, pravljice opisujejo deve varuhe pokrajin. Religiozni viri opisujejo krilate angele, ki prinašajo besedo pomiritve, tudi razodetja. Umetnikom se ta bitja razodevajo kot muze, ki nenehno dajejo navdih, inspira­cijo za delo. Mnogi so jih tudi upodabljali.
    In kaj pomeni izraz deva? Sam izraz je sanskrtskega izvora (staroindijski sveti jezik) in pomeni blesteče, sijoče, nebeško bitje. V hinduizmu predstavljajo deve celotno nevidno življenje. V krščanstvu lahko najdemo povezavo z angelom, ki nastopa v vlogi božjega sla ali angela varuha. Tomaž Akvinski je zapisal: Bog je prvi, angeli pa so drugi vzrok vidnega sveta.

    Deve so bitja, ki gradijo svet, predstavljajo inteligen­co materije. Človek dojema svet z razumom, ki sintetizira vtise, jih uredi in opredeli, deve pa naj bi dojemale svet preko čutenja. Tako kot človek nenehno širi stanje zavedanja, poglablja  uvid v življenje, tako deva razvija občutenje in notranji sluh za pretanjene vibracije, katerim sledi pri gradnji oblik. Knjiga stihov iz Dzyan (avtorice Helene Petrovne Blavatsky), na primer, govori o devah kot o bleščečih sinovih, ki iz ne-oblike delajo obliko tako, da sledijo duhov­nim  ukazom. Deve naj bi za razliko od človeka 'videle  zvoke in slišale barve'. Vsi ti opisi, ki govorijo o naravi dev in človeka, govorijo o komplementarnosti, dopolnjevanju obeh linij razvoja, saj naj bi tudi deve imele svojo evolucijsko pot. Zato si ju lahko predstavljamo kot dve plati istega kovanca, saj tvorita kompleksno celoto in sta tesno preplete­ni.

    Deve so bitja inteligence, ki oživljajo substanco in tako določajo temeljne pogoje življenja. Njihova ureditev je hierarhična. Tako se deve delijo glede na pretanjeno sposob­nost prisluhnjenja impulzom, ki težijo k manifestaciji. Hierarhičnost dev lahko razumemo kot notranjo skladnost oziroma naravno delovanje dev glede na nalogo, ki jo opravljajo. Tako so deve lahko prenašalci besede (impulz posre­dujejo nižjim devam), graditelji oblik ali njihovi gradniki. Deve omogočajo vez med impulzom, ki postopoma preko teh skupin dev sestopa vse nižje in vse bližje manifestaciji, in nastankom neke oblike. Notranjemu  vidu oziroma subjektivni zaznavi se lahko deve pokažejo kot večji ali manjši svetlobni vrtinci v obliki spiral.

    Obstajajo različne skupine dev, ki na svoj specifičen način kot ljubeča mati skrbijo za življenje. Pogosto opisuje­jo zdravilne deve ali angele, ki skrbijo za zdravje in poma­gajo pri procesu zdravljenja. Mnogi zapisi omenjajo tudi angela varuha, ki svari človeka pred nevarnostmi in ga va­ruje. So pa tudi deve, ki se ne tičejo le človeka kot posa­meznika, temveč kot mogočni varuhi skrbijo za cele pokrajine. Obstajala naj bi tudi posebna skupina dev naravnih pojavov - vetra, bliska, groma, strele ... Paracelzus, učenjak iz 16. stoletja, je omenjal deve zraka - silfe, deve vode -  nimfe, deve ognja - salamandre in deve zemlje - pritlikavce, gnome.

    Pravijo, da lahko z devami vsakdo vzpostavi stik, vendar mora biti na to posebej naravnan. Prvi pogoj je umirjenost fizičnega  telesa, duševnosti in razuma. Potrebno je torej doseči stanje notranjega miru, ki utiša siceršnjo pozunanjeno aktivnost. Nato je pomembna srčna naravnava - da smo srčno odprti, iskreni in spoštljivi do dev. Iz srca se začne preli­vati notranja magnetičnost in preko nje stkemo vez z  devami. Pri  tem moramo biti zbrani, jasnih misli in čistega namena, mirni, ne zaletavi, pa tudi ne preveč grabežljivi do izkušnje. Naš razum namreč pogosto hlasta po nenavadnih odkritjih in je nagnjen k temu, da subjektivni vtis omeji z miselno predstavo.  Deve nas pravzaprav učijo pravilne povezave med srcem in razumom, kar pa je tudi pogoj za bolj izpolnjeno in harmonično življenje.

    Življenje je precej bogatejše kot se zdi na prvi pogled, če poskušamo nanj zreti tudi kako drugače, ne le s fizičnimi očmi. Lahko se nam razodene nek nov svet, ki je tako daleč, a hkrati tako blizu.  

    Nataša Zorc in Darja Cvek Mihajlović
    Vir: www.cdk.si/soutripanje

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.cdk.si/soutripanje
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Čas angelov | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Čas za perutničke in devičke

    Prispeval/a: MC dne sreda, 15. december 2010 @ 19:00 CET
    >> Kaj bi odgovorili, če bi vas kdo vprašal ali obstajajo
    pravljična bitja kot so vile, škratje in ostali?

    Pojasnil bi mu, da takšna bitja zelo verjetno ne obstajajo.

    >> Bi se ustavili za hipec in pomislili: morda pa le so.

    Za hipec. Ampak samo za hipec. Človeka prešine marsikaj.

    >> Bi znali ujeti v sebi otroško nedolžnost, na katero, vem,
    ste že zdavnaj pozabili?

    Beseda nedolžnost je popolnoma neprimerna. Če nisi
    nedolžen, potem si kriv. Kriv česa? Tega, da ne verjameš več
    v pravljice in v pravljična bitja? Kriv, da nekaj veš ali da
    razumeš, kako nekaj deluje? Kriv, da razumeš naravne
    pojave? Veliko bolje bi bilo govoriti o otroški naivnosti in
    neznanju. Sicer pa me je groza, če pomislim, česa vsega me
    je bilo kot otroka strah, še posebej v temi, samo zato, ker
    sem verjel v pravljična bitja. Na srečo se danes
    teme ne bojim več. Po zaslugi izgube »nedolžnosti« –
    »otroške nedolžnosti«, da ne bo nesporazuma.

    >> Vprašanje, če bi res. Kajti angelov se ne da prijeti, ne
    zmeriti, ne videti, ne slišati.

    To velja za vsa pravljična bitja, vključno z bogovi.

    >> Kje torej so, kdo so, kako do njih?

    Stojči in še kdo bi rekel, da so angeli in deve skriti v srcu.
    Osebno menim, da je v srcu samo to, kar je evolucija
    ustvarila, da bi srce, kot mišični organ, ki je najprej in
    predvsem sofisticirana biološka črpalka, moglo poganjati kri
    po žilah, kar omogoča oskrbovanje celic s hrano in transport
    odpadnih snovi iz celic. Srce je nepogrešljiv organ pri ljudeh in
    mnogih živalih, vključno s členonožci, mehkužci in vretenčarji.
    Domnevamo, ampak samo domnevamo lahko, da imajo srce
    tudi tako imenovane deve. Če obstajajo, seveda. Za angele iz
    zanesljivih virov vemo, da imajo krilca oziroma perutničke
    (organ za letanje).


    Začuti že svoje perutničke ;)

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 15. december 2010 @ 20:30 CET
    Dragi MC sedi pet ;)
    res bi stojči rekel, da so angeli in deve skriti v srcu,
    ampak ne tistemu,
    ki pumpa kri, ampak tistemu brez katerega tudi črpalka, ki pretaka kri ne bi delovala,
    to milo ti srčece ti znotraj celic ustvarja svetlobni efekt,
    brez tega svetlobnega efekta pa ni ne metabolizma, niti elektromagnetnega polja,
    skratka ves tvoj zunanji svet je samo refleksija notranjega sveta.
    Ali obstajajo svetlobna bitja?
    Ja zakaj pa ne?
    Ta energija, ki vse ustvarja, vse vzdržuje in tudi vse uničuje je spektralna energija, lahko se pretvarja v karkoli po mili volji.
    Seveda obstajajo ljudje, ki to energijo kot angele in deve lahko vidijo, ampak to še ne pomeni, da so ti ljudje Boga zagrabili za jajca in s tem že našli smisel svojega življenja.
    Končno bi stojči vsakemu od vas rekel;
    "Če želiš spoznati angela
    pojdi v kopalnico pred ogledalo
    in si poglej v oči.
    Tam se skriva tvoj angel.
    Če v svojih očeh ne vidiš nič,
    ti zagotavljam,
    da si ta angel, ki ga morda iščeš
    nihče drug kot prav ti" ;)

    ---
    stoychi



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,51 seconds