Dnevnik Hishama Hamada, kulturnega menedžerja arabskega festivala ŠAMS in predsednika Društva Rozana

Prihajam iz tradicionalne arabske družine, otrok staršev Palestincev, ki sta se zaradi bližnjevzhodnega konflikta in v upanju na boljše življenje odločila poiskati srečo v Kuvajtu, kjer sem se rodil leta 1973 kot zadnji od petih otrok.

Kuvajt, 1990
V Kuvajtu smo z družino živeli mirno in udobno življenje, saj je mala in bogata država svojim prebivalcem nudila vse pogoje za udobno življenje. Zaradi vsega udobja, ki ga je Kuvajt nudil, je bil privlačen za tujce, tako da sem brezskrbno odraščal med ljudmi različnih kultur in religij, kar je pustilo poseben pečat v mojem življenju.

Brezskrbnega življenja je bilo konec leta 1990, ko je Irak napadel Kuvajt. Decembra 1990 se je oče odločil, da z družino zapustimo Kuvajt in se vrnemo v svojo rodno domovino Palestino, v Jeruzalem. Takrat sem dopolnil 18 let in se pripravljal na začetek študija.

Jeruzalem, 1997

Po končanem študiju sem živel v Jeruzalemu, prvič sem se zaposlil in delal na področju marketinga v mednarodnem podjetju. Jeruzalem, sveto mesto, je bil vedno multikulturen, odprt za ljudi vseh narodnosti in religij. Tu sem preživel mladost s prijatelji iz različnih kultur in religij, ki so mi dali poseben pogled na svet in idejo, da smo si različni, vendar samo ljudje, ki iščejo in želijo samo eno stvar na svetu: mir in razumevanje.

Slovenija, 2001

Leta 2001 sem prvič dobil priložnost, da obiščem Slovenijo. Obisk je bil kratek in zanimiv: spoznal sem novo kulturo, nove običaje, bil prvič v evropski državi, o kateri sem doslej le (malo) slišal. Še pred obiskom sem poskušal pridobiti nekaj informacij o Sloveniji. Izvedel sem le to, da je bila Slovenija v Jugoslaviji in da je vladal Tito. Zato je bil še toliko večji izziv raziskati deželo, o kateri v mojem svetu vedo tako malo. Prav tako sem ugotovil, da tudi v Sloveniji ljudje zelo malo vedo o moji domovini in arabskem svetu. To je le še povečalo mojo željo izvedeti več o Sloveniji, na drugi strani pa Slovencem predstaviti realno sliko arabskega sveta, povedati, da Palestina in arabski svet nista sinonim za terorizem in ženske, zavite v ruto. Slovenci zelo radi vprašajo, od kod sem, in še danes z veseljem odgovorim, da sem iz Jezusove dežele, da jih spomnim, da v arabskem svetu živijo tudi kristjani in drugi, ne le muslimani, kot si to večina predstavlja.

Prvi obisk Slovenije sem doživel kot najlepše potovanje v svojem življenju. Prevzele so me pozitivne stvari majhne države, vse je blizu in dostopno, življenje je organizirano, posebej mi je bila všeč čudovita zelena pokrajina. Spoznal sem, da je v Sloveniji zelo malo tujcev, pa vendar so ljudje do tujcev odprti, radi sprašujejo, zanimajo jih tuje dežele in kulture. Ljudje so spoštljivi in kulturni, tudi ko se ne strinjajo s teboj v kakšni stvari ali mnenju. Ko so me ljudje vprašali, ali se bom v Slovenijo vrnil, sem odgovoril: »Slovenija je čudovita.«

Slovenija, 2006

»Slovenija je čudovita.« Na ta stavek sem se spomnil, ko sem dobil ponudbo dobre slovenske družbe, in sicer za delo v marketingu za področje Bližnjega vzhoda. Zaradi obsežnih izkušenj pri tovrstnem delu in dobrih vtisov ob obisku Slovenije sem se zlahka odločil za ponudbo. Dobil sem priložnost živeti v Sloveniji in jo raziskati, dobil sem delo in dobre prijatelje. Zelo pa sem si želel, da bi Slovenci bolje spoznali tudi mojo kulturo.

Slovenija, 2009

Tu sem spoznal tudi svojo ženo, s katero sva si ustvarila dom. Svoje delo in poslanstvo nadaljujem v arabsko-slovenskem kulturnem društvu Rozana, kjer skupaj s prijatelji in ljubitelji arabske kulture uresničujem svoje cilje – Slovencem prikazati pozitivne vidike bogate arabske kulture in jim jo približati. Čeprav smo šele na začetku svojega delovanja, smo zelo navdušeni nad odzivom slovenske javnosti in državnih ustanov, ki naše delovanje zelo podpirajo in lepo sprejemajo. Želim si, da bi tudi v prihodnje z vsemi dobro sodelovali in nadaljevali poslanstvo.

Vir: www.euekspres.eu