Najprej varnost....
Državljani EU in strokovnjaki s(m)o enotnega mnenja: največjo grožnjo prometni varnosti predstavlja vožnja pod vplivom alkohola, sledita prehitra vožnja in neuporaba varnostnih pasov. Nedavna raziskava evropskega javnega mnenja (Eurobarometer) o cestni varnosti je še pokazala, da, kar zadeva rešitve, Slovenci med vsemi Evropejci najmanj verjamejo, da bi k izboljšanju varnosti pripomogli strožji predpisi, precej bolj pa verjamejo v moč ozaveščevalnih kampanj in občasna dodatna izobraževanja voznikov.

Zelo pomembne so tudi dejavnosti, zapisane v novem evropskem programu za varnost v cestnem prometu 2011 – 2020. Z njim želi EU v prihodnjem desetletju prepoloviti število žrtev prometnih nesreč, saj evropskih cestah vsako leto umre toliko Evropejcev, kot ima prebivalcev mesto velikosti Kranja.

Program ima sedem ciljev:

• izboljšanje ukrepov za varnost tovornjakov in avtomobilov (med drugim aktivne varnostne naprave, kot so zvočni signal ob nepripetem varnostnem pasu, omejevalniki hitrosti v lahkih komercialnih vozilih …);
• izgradnja varnejših cest;
• spodbujanje uporabe pametne tehnologije (nove tehnične specifikacije v okviru direktive o ITS, npr. lažja izmenjava podatkov o omejitvah hitrosti in zastojih med infrastrukturo in vozili, uvajanje avtomatskih klicev v sili …);
• okrepljeno izobraževanje in usposabljanje uporabnikov cest (npr. prizadevanja za uvedbo nekaterih enotnih pogojev za teoretični in praktični del vozniškega izpita v vseh državah EU);
• strožje uveljavljanje predpisov (med drugim nadzor in sankcioniranje opitih voznikov, kršiteljev hitrostnih omejitev …);
• zmanjšanje števila nesreč (tudi s pomočjo izmenjave dobrih praks med državami članicami);
• večja pozornost motoristom (npr. razvoj tehničnih standardov za zaščitno opremo oz. oblačila, možnost varnostne blazine). Več izveste na: http://ec.europa.eu/transport/road_safety/index_sl.htm.

Evropska komisija podpira tudi projekt »Evropska noč brez prometnih nesreč«, namenjen seznanjanju mladih s prometno varnostjo in nevarnostmi alkohola. Akcija poteka sredi oktobra v lokalih, kjer se zabavajo mladi, lani pa se ji je prvič priključil Zavod Varna pot (www.varna-pot.si). Koordinatorka projekta Katja Blatnik pravi, da »je alkohol prisoten v vsaki hiši, vsakem lokalu in na vsaki prireditvi, vožnja pod vplivom alkohola pa je splošno tolerirana in sprejemljiva«. No, v lanskoletni noči brez prometnih nesreč je »počilo« kar tridesetkrat, 38 voznikov pa so pridržali zaradi vinjenosti.

112 – telefonska številka, ki jo je pametno shraniti v vaš mobilni telefon
Vseevropsko številko112 pokličemo, ko potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč policije, gasilcev ali drugih reševalnih služb. Številka deluje tudi v Švici in Južni Afriki. Evropska komisija pa že vzpostavlja t. i. eCall sistem, ki naj bi ga do konca leta 2014 začeli vgrajevati v vsa nova vozila. Sistem naj bi ob vseh hujših nesrečah sam vzpostavil povezavo s številko 112 in najbližjemu klicnemu centru posredoval lokacijo nesreče ter tako pomagal rešiti kar 2.500 življenj letno.

Nekdo v meni hoče doživeti še nekaj novega, ker še ni vsega spoznal
Bil je 18. junij 2007. Zjutraj sem prijatelja Tomaža peljala v službo in zakrivila nesrečo, ki se je sploh ne spomnim. Nisem peljala prehitro, nisem bila pod vplivom alkohola in nisem telefonirala. Ljudje, ki so se ustavili in priskočili na pomoč, so mislili, da sem umrla. Bila sem klinično mrtva s številnimi zlomi. Ko sem se zbudila iz kome, nisem prepoznala »svojih« ljudi. Spomin se mi je začel počasi vračati, verjetno pa se vsega ne bom nikoli spomnila. Vsak teden sem obiskovala psihologinjo in logopedinjo, dnevno pa fizioterapijo, saj sem bila na invalidskem vozičku in brez moči na desni strani telesa. Zaradi nesreče mi ni pritekla niti ena solza, saj je ne vidim kot nesrečo v svojem življenju, ampak kot nov življenjski korak. Sodelujem v delavnicah Zavoda Varna pot »5xstop je cool.«. Bila sem na prvem 20-kilometrskem pohodu. Poslušam reggae in spiritualno glasbo. Še vedno me zelo zanimajo religije in kultura, knjige ostajajo moja zakladnica. Imam srečo v življenju in nekdo v meni hoče doživeti še nekaj novega, ker še ni vsega spoznal.
Taja Metličar, 23 let

Ali veste, do česa s(m)o potniki upravičeni, ko je npr. potovanje odloženo ali odpovedano, ko prihaja do zamud, nesreč ali ko se prtljaga izgubi ali poškoduje? Odgovore na ta vprašanja ponuja kampanja Evropske komisije »Pravice potnikov na dlani«,najhitreje painformacije najdete na novem spletišču http://ec.europa.eu/passenger-rights. In kako pravice uveljaviti v praksi? Letalskemu prevozniku se zaradi zamude oziroma odpovedi leta lahko pritožite s pomočjo posebnega obrazca http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov.si/pageuploads/Razno/Microsoft_Word_-_14_2_08_EU_COMPLAINTS_FORM_261_slovensko.pdf. Če imate težave z letalsko družbo iz druge države članice EU, vam lahko pomaga Evropski potrošniški center (http://www.epc.si). O tem, da evropska zakonodaja resnično »deluje«, pa priča tudi primer Norvežana Frodeja Fjeldavlija. »Ob izbruhu vulkana sem obtičal na Islandiji, saj je bil moj let do Bruslja odpovedan. Pozitivno sem bil presenečen nad hitrim odzivom letalske družbe, ki je ne samo pokrila stroške moje namestitve, ampak zagotovila tudi povračilo stroškov za trajekt, ki me je prepeljal nazaj na celino.«

Vlak je razmeroma priljubljeno prevozno sredstvo mnogih Slovencev, med njimi je tudi naša sogovornica Damjana. »Z vlakom se vozim vsak dan, in sicer že dobrih deset let, v službo na relaciji Škofja Loka–Ljubljana. Zame je vlak najboljša izbira, ker je cenovno ugoden, izognem se težavam s parkiranjem in tudi precej hitro pridem v Ljubljano. Motijo me pogoste zamude in veliko čakanja na vmesnih postajah, da se vlaki srečajo. Poleg tega bi lahko nekatere vlake, ki so zelo stari, zamenjali za novejše. Izpostavila bi tudi pogosto gnečo na vlakih, predvsem v šolskem času. Pravice potnikov v železniškem prometu vsaj delno poznam in sem jih tudi že uveljavila – zaradi zamude vlaka sem vozovnico vrnila in v Ljubljano odšla z avtom.«

Pravice potnikov v železniškem prometu med drugim omogočajo odškodnino v višini 25 odstotkov cene vozovnice za zamudo od ene do dveh ur in 50-odstotno povračilo zneska za zamudo, daljšo od dveh ur. Za vsak kos izgubljene ali poškodovane prtljage je predvidena odškodnina v višini do 1.285 evrov. O pravicah potnikov se lahko natančno poučite tudi na spletišču Slovenskih železnic (SŽ), njihova »določila pa so takšna kot na vseh železnicah Evropske unije,« poudarja Marko Tancar. »Lani smo na SŽ prejeli 275 pritožb. Največ se jih je nanašalo na zamude vlakov ter na prodajo vozovnic na postajah in na vlakih. Vsako leto tudi anketiramo potnike na vlakih, pomagamo pa tudi v 'posebnih' primerih – japonski turist je šele ob prihodu domov ugotovil, da je v Sloveniji izgubil videokamero z dragocenimi posnetimi spomini. Kamero je našel pošten prometnik na postaji Bled Jezero, nato pa smo jo na naše stroške poslali na Japonsko,« nam je še povedal Tancar.

K prijetnejšemu potovanju z vlakom prispeva tudi raziskovalni projekt ARRIVAL, ki ga je EU podprla z 2,6 milijona evri. Železniški operaterji po vsej Evropi že uvajajo napredno programsko opremo, ki omogoča varno uporabo iste infrastrukture za več potnikov, tovora in blaga na več vlakih, obenem pa povečuje točnost, zadovoljstvo potnikov in dobiček operaterjev. Poskusna uvedba te tehnologije v Italiji je na železniških postajah v Palermu in Genovi zamude zmanjšala za četrtino, v Berlinu pa se je čakalna doba za vlake v omrežju podzemne železnice skrajšala s štirih na dve minuti.

Ko govorimo o prometu, ne moremo mimo njegovih vsakodnevnih (škodljivih) učinkov. Pri tem običajno pomislimo na izpuste – veste, da povprečen nov avto proizvede 160 g/km CO2 na potnika, letalo 100–250 g/km, avtobus 40–80 g/km in vlak 40–160 g/km CO2 na potnika?

Na drugem mestu je gneča na cesti: v zvezi s tem je pametno razmisliti o možnostih javnega prevoza (nekatere občine – med njimi Piran ter Nova Gorica in Šempeter - Vrtojba – zagotavljajo brezplačen mestni potniški promet) ali skupni vožnji s sosedom, znancem, sodelavcem …

Glede na napovedi, po katerih naj bi število avtomobilov leta 2050 preseglo tri milijarde, problema trajnostne mobilnosti brez tehnoloških inovacij ne bo moč rešiti. Nove tehnologije so nujne pri zagotavljanju večje varnosti ter hitrejših in udobnejših storitev za potnike in pri zmanjševanju vplivov na okolje ter učinkov podnebnih sprememb. Ste že slišali za ITS (inteligentni transportni sistemi in storitve; http://ec.europa.eu/transport/its/index_en.htm)? Storitve ITS zajemajo tudi elektronsko cestninjenje, pomoč pri parkiranju, navigacijske naprave in sisteme za pomoč voznikom.

V Sloveniji nekatere garažne hiše že omogočajo inteligentno vodenje vozila na proste parkirne prostore, saj pri iskanju prostega parkirnega mesta prevozimo tudi do trikrat daljše poti kot z inteligentnim sistemom. Pri tem sta poraba goriva in količina izpušnih plinov zaradi počasne vožnje tudi do 40 odstotkov višji kot pri običajni vožnji.

Oblikovalci in inženirji po vsej EU neprestano raziskujejo nove koncepte javnega prevoza, za Ljubljančane in okoličane pa je zanimiv predlog sistema javnega prevoza na širšem območju Ljubljane, ki naj bi ob podpori evropskih sredstev zaživel do leta 2027. Med posameznimi vožnjami na določeni progi ne bi smelo miniti več kot 15 minut, pri čemer je za vzpostavitev sistema t. i. hitrih linij predlaganih več različic, od rezerviranih rumenih pasov za avtobuse s prednostjo v križiščih pa do tirnih vozil in podzemne železnice.

Kaj imajo skupnega avtocestni odseki Pluskva–Ponikve, Beltinci–Lendava, Slivnica–Draženci in Ponikve–Hrastje? Vsi štirje so oz. bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada EU, prav tako kot posodobljeni železniški progi Pragersko–Ormož in Divača–Koper.

Vir: www.euekspres.eu