|  Obkroženi z bogastvom rib, vode in fosilnih goriv so se Norvežani med prvimi v Evropi počutili dolžne, da zaščitijo okolje. Do leta 2030 si želi Norveška postati ogljično nevtralna. Pri doseganju tega cilja stavi na trajnostni razvoj in okoljevarstvene zakone. Zadnji tak zakon zapoveduje, da mora vsaka zgradba, ki ima več kot 500 kvadratnih metrov, 60 odstotkov svojih energetskih potreb pokriti iz obnovljivih virov energije.
Z dohodki od okoljskih dajatev zaradi izpustov toplogrednih plinov (50 dolarjev na tono) lahko na Norveškem pokrijejo stroške uvajanja nekaterih inovativnih tehnologij in spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije. Naftne družbe so vlagale v tehnologijo, ki jim je pomagala zmanjšati izpuste, hkrati pa so še povečale svojo učinkovitost.
Norveška tudi sodeluje s tujimi partnerji pri razvoju zelene tehnologije. Predsednica največje neodvisne raziskovalne organizacije v Skandinaviji SINTEF Unni Steinsmo je prepričana, da bo prav ta razvoj eden najpomembnejših prispevkov Norveške k omilitvi posledic podnebnih sprememb.
Kot piše Guardian, bi morale tudi ostale države morale slediti Norveški in povečati svoja prizadevanja pri razvoju zelene tehnologije, ki bi pomagala pri preskrbi s čisto, obnovljivo energijo, pri upravljanju z naravnimi viri in pri zmanjševanju škode, ki jo okolju povzroča industrija. Toda to je, pravijo v Guardianu, težka naloga, saj v večini drugih držav v nasprotju z Norveško ljudje niso tako tesno povezani z naravo in zato ekoloških navad nimajo vtkanih v vsakdan.
Na Norveškem je ločevanje in recikliranje odpadkov del vzgoje že od malih nog, kolesarjenje je zelo priljubljeno, ekologija in vzgoja se dopolnjujeta že od otroštva. Norvežani pri gradnji uporabljajo več tradicionalnih materialov, z načrtovanjem mest pa skušajo ohraniti svojo vez z naravo. Oslo, Bergen in Trondheim so pazljivo umeščeni v prostor, opremljeni z učinkovitim sistemom javnega prevoza, ki ni zelo obremenjujoč za okolje, izposoja koles je brezplačna, ljudi pa od uporabe avtomobilov odvračajo s posebnimi dajatvami za vstop v mesto.
Vir: umanotera.org/etc
|
NE ZAMUDITE
Norveška kot zgled
Prispeval/a: Janez Božič dne sreda, 25. avgust 2010 @ 07:58 CEST
Norveška kot zgled
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. avgust 2010 @ 08:52 CEST
Ali ni z ločevanjem in recikliranjem odpadkov začel McDonalds? Res je da ne zaradi ljubezni do zemlje in okolja, temveč zaradi ekonmskega interesa. Kolikor mi je znano embalažo od nekdaj delavci pobirajo inločujej, odpeljejo na recikliranje in nazaj se jim po-vrne 95%. Če je to res, so s tem so pokazali, da je t.im. ekologija lahko zelo ekonomična in daleč od kakršne koli finančnih obremenitev.
Boris