Ledeni otok v velikosti štirih Manhattanov se je v začetku avgusta odlomil z enega od dveh glavnih ledenikov na Grenlandiji. Otok s površino 260 kvadratnih kilometrov je debel približno 200 metrov. Profesor Andreas Muenchow z Univerze Delaware je napovedoval, da se bo s Petermannovega ledenika odlomil kos, a ni pričakoval, da bo ta kos tako velik.

Otok je odplaval v oddaljeno območje, imenovano Nres Strait, približno tisoč kilometrov južno od severnega pola, med Kanado in Grenlandijo. "Ledeni otok bi lahko nasedel na obalo, lahko bi razpadel na manjše dela ali pa odplul na jug, kjer bi lahko blokiral pomorski promet. Sladka voda iz tega ledenika bi napajala reko Delaware ali Hudson naslednji dve leti," je povedal Muenchow.

Dodal je, da je težko zagotovo povedati, ali je do odloma prišlo zaradi globalnega segrevanja, saj so podatki o temperaturah vode okrog ledenikov na Grenlandiji dosegljivi le od leta 2003. Glavni razlog za odlome na Grenlandiji so večinoma morski tokovi pod ledeniki, res pa je, se strinjajo strokovnjaki, da je odlom tako velike količine ledu zelo nenevaden in redek pojav.

Zadnji podoben odlom se je zgodil leta 1962, ko so nato manjše ledene gmote obstale ob pravih otokih v Nares Strait. Kljub temu, da vzrok odloma ni povsem jasen, znanstveniki opozarjajo, da nakazuje na to, da Grenlandija nima ledene prihodnosti.

Vsa ledena masa bi z otoka lahko izginila, če se temperature globalno dvignejo za dve stopinji. "Nekje v naslednjem desetletju bi lahko presegli kritično točko, po kateri bi bilo segrevanje tolikšno, da ga led na Grenlandiji ne bi mogel preživeti," opozarja profesor geofizike na Univerzi v Pensilvaniji Richard Alley.

Vir: umanotera.org/etc