http://www.vest.si/2010/08/04/je-boris-sustarsic-invalidski-janicar/

Objavljen je bil razpis za nakup delnic Športne loterije. Huda priložnost za vsakega, ki ima nos za dobre priložnosti in ima seveda tudi dovolj denarja, da se velike posle sploh gre. Res enkratna naložba, saj je donosnost teh delnic izjemno velika tudi nad 30%.

V javnosti je bilo kar nekaj povedanega in napisanega okrog takšnih in drugačnih poslov v tej loteriji; predvsem je bila izpostavljena igra Valanta in sedanje obljube novega predsednika Smučarske zveze Slovenije Lovšeta, da povrne Smučarski zvezi »izgubljene« delnice. A mi se želimo posvetiti drugi, nič manj pomembni in zanimivi zgodbi, ki pa je neposredno povezana s Športno loterijo in hkrati tudi Loterijo Slovenije.

V FIHO že nekaj let del razpoložljivih sredstev za tekoče leto dajejo na stran, na poseben kupček, ki mu pravijo rezervacije. Rezervacije za morebiten nakup delnic. Ta kupček naj bi bil po izjavah direktorja velik nekaj čez 2.000.000 EUR, po mojem vedenju oz. sledenju pa bi moral biti mnogo večji. Idejni vodja in seveda hkrati od vedno neformalni in nesporni šef FIHO je, to se ve, (kdor tega ne ve, neumen je), g. Boris Šuštaršič.

Vsi direktorji so bili njegova izbira. G. Uršič s svojo lojalnostjo in ustreznimi potezami pri manipulacijah s sredstvi FIHO si je zaslužil celo pozicijo direktorja Direktorata za invalide na Ministrstvu za družino, delo in socialne zadeve, kjer z druge pozicije nadaljuje isto politiko. Tudi sedanjega direktorja g. Janeza Juga je izbral on in ga dal le v potrditev. Nič lažjega, glasovalna mašenarija, ki je dodobra zdresirana, poslušna in podkupljena z letnimi sredstvi FIHO, deluje kot po maslu in soglasno.

Le redko se zgodi, da se kdo vzdrži in že to je znak disidence in ovaduštva; invalidskih janičarjev. To so termini, ki jih g. Šuštaršič uporablja za vsakega, ki ne misli tako kot on ali pa se mu celo zoperstavi. Janšisti bi rekli, »v maniri starih komunajzerjev«. In imeli bi prav, ampak v maniri samih Janšistov, ki so tam ali s tistimi, ki se jim splača.

G. Jug si je nato dovolil misliti drugače in od takrat je znotraj FIHO pravo vojno stanje. Medtem, ko je pred tem Šuštaršič nemoteno pošiljal svoje misjonarje, da so nemoteno šarili po dokumentih in fasciklih FIHO, se je ta praksa skoraj s silo ustavila. Dejstvo je, da je tudi v formalnem smislu v praktičnem pa še bolj, funkcija direktorja votla in brez moči, čeprav je odgovoren za zakonito delovanje fundacije, lahko le opozarja in gleda.

Mora prevzemati odgovornosti, ki mu jih zakuha »Šuštaršičeva banda«. Vse namreč odloča Svet FIHO in tu se ve za vse večne čase, kdo vodi in uraduje, generalni tajnik NSIOS Štefan Kušar pa zapisuje. Člani oz. predstavniki invalidskih organizacij, združeni v sedaj neformalni NSIOS, pa mu bolj ali manj zvesto sledijo, kot osli gredo za korenčkom. Lakomni kot so, ne vidijo, da gredo skupaj z njim proti prepadu.

Šuštaršič ima ožje jedro vojščakov, tihi podporniki, ki dvigajo roko na ukaz, tisti, ki dvigajo roko in za svoj dvig tudi kaj iztržijo, potem pa je še skupina, ki nima pojma, zakaj se gre, samo, da dobijo denar in sejnino. Tako preprosto to gre, že leta in leta. Veliko jih res verjame, da je modro poslušati Šuštaršiča, ker on že ve in seveda nesporno dela za koristi invalidov. Ha, ha, ha!

Sama sem ena redkih, ki ga je že zdavnaj razkrinkala, da so mu invalidi (posamezniki in posameznice) zadnja briga in skrb, ampak, da invalide uporablja kot sredstvo za svoje karierne, kapitalske in poslovne ambicije. Vse kar počne ima najmanj dve plati, eno za javni izgled in splošni vtis, drugo za lastni interes ali posredno za interese nekoga drugega, ki mu uslugo lahko tako ali drugače povrne.

Ni zamerljivo dejstvo kako nastopa in glasuje kot državni svetnik za področje socialnega varstva (torej bi moral delati za korist stroke in ranljivih družbenih skupin), a glasuje za korist kapitala in gospodarskih elit. To opisujemo zato, da predstavimo klimo v kateri se dogaja naša drama, ki pa daleč presega okvirje FIHO. Rezervacije, ki se med letom niso razdeljevale, so bile namenjene kupovanju delnic v primeru, da bi do tega prišlo in če bodo za te poslovne poteze dobili soglasje Državnega zbora.

Pri tem so bile izjave odgovornih na FIHO nad kritikami o nepravičnem razdeljevanju sredstev vedno prikazane kot »premalo denarja za vse«, čeprav je »loterija igrala vedno bolje«. Do sedaj se je moje raziskovanje omejevalo bolj ali manj na »svinjarije » znotraj FIHO, nejasnih meril in kriterijev delitve sredstev, netransparentnega, diskrimanitornea ali kar nezakonitega razdeljevanja sredstev FIHO na vsakoletnem NSIOS sestanku v Izoli, kolizije interesov, podkupovanja…, a to je res zgolj drobiž kot je pogosto na moje kritike odgovarjal g. Aljoša Redžepovič. Denar je drugje, kajne g. Šuštaršič? G. Tim Kocijan že ve; kajne? Morda zato Vlada ne reagira? Smo preveč malenkostni?

Elena Pečarič