| Lažni in resnični jaz
 Ideje »jaz« ne smeš mešati s svojo osebnostjo (imenujemo jo tudi »persona«), ki je le skupek predstav o tebi v umu. Um je orodje zavesti.
Ker pač skoraj vse, kar dojemaš, dojemaš z umom, mora imeti ta za vse, kar zaznava, neko predstavo, prispodobo, ki je seveda le opis, kazalec, simbol za tisto. In tudi za tebe samega si postopoma zgradi nek opis - "lažni jaz" ali "ego" - ki je sestavljen iz minulih dogodkov (spomina!), podatkov (ime, priimek, poklic, spol...) in mnenj ter opažanj (tebe samega in drugih) o tistem, kar si. Iz tega postopoma gradi tvojo osebnost, ki pa niti po pomoti ni tisto, kar v resnici si.
Ker um tvoje resnične identitete iz sveta Absoluta ne more prenesti v omejeni svet zavesti, se zadovolji s prispodobo o tebi. Ker torej ne moreš zares vedeti, kaj si, misliš o sebi, da si nekaj, kar nisi - namreč tisto, kar si je izmislil um.
Toda če sam sebi lažeš pri tako temeljni, odločilni stvari kot je tvoje bistvo, potem mora priti do resnih posledic. V naravi se vsako nasprotovanje resnici sooči z določenimi konsekvencami. Posledic, ki jih zaradi laži o sebi čutiš, je za dolg seznam, ki se začenja s strahom, bolečino, trpljenjem... Pred njimi bežiš vse življenje in se poskušaš zavarovati tako, da se zatekaš k drugim lažem. In krog trpljenja je sklenjen. Toda tisti, ki trpi in ga je strah, ni »jaz«, temveč osebnost ("lažni jaz"), predstava, s katero se identificiraš.
Čim prej je treba ta lažni konstrukt, persono, zrušiti in prekiniti lažno identifikacijo. Odstranitev te laži je bistvenega pomena za tvoj napredek v Človeka.
Ko želiš spoznati svoje resnično bistvo, življenjsko Bit v tebi, se opri na edino idejo, ki je neizpodbitno resnična: »jaz sem«. Ne »jaz sem to« ali »jaz sem ono«, temveč zgolj »jaz sem«, kajti ti ne moreš biti nič, kar si lahko izmisli um. Ob pozornem prisluškovanju temu občutku in opazovanju tistega, ki pravi »jaz sem«, se ti odkrije tisto, kar si, kar je tudi »krivo« za življenje v tebi. Ta Bit je ista v vsakem živem bitju, ki ga opažaš, je skupno jedro, ki bitja dela »živa«. Med teboj in drugim človekom je razlika le v zunanji podobi. Bit je ista.
Osebnost pa zopet ni nekaj slabega; treba jo je le gledati v pravem kontekstu. V pretežnem delu človekovega razvoja ima zelo pomembno vlogo pri gradnji odnosov in razvijanju samopodobe, potem pa svojo vlogo odsluži. Ker v svojem svetu opažaš še druge osebe, persone, lahko z njimi gradiš vse mogoče odnose, skozi katere samega sebe bolje spoznavaš. Prav odnosi (in ne stvari) so v življenju bistvenega pomena.
SE NADALJUJE
Zoran Železnikar
www.prisluhni.si |
NE ZAMUDITE
Iz človeka - Človek 7.del
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 19. april 2015 @ 10:18 CEST
Ko želiš spoznati svoje resnično bistvo, življenjsko Bit v tebi, se opri na edino idejo, ki je neizpodbitno resnična: »jaz sem«.
Mirko:
Ideja, ki je neizpodbitno resnična?
Ali je ideja ali resnica? Obojega hkrati ni.
Žal se tovrstni članki ukvarjajo zgolj z idejami o resničnosti.
To pa je podobno kot bi se prehranjevali z idejami o hrani, namesto s pravo resnično hrano.
Koga in za koliko časa ideje nasitijo???
Imeti predstave o resničnem ali živeti z resnico, sta dva različna svetova.
Zoran:
Čim prej je treba ta lažni konstrukt, persono, zrušiti in prekiniti lažno identifikacijo.
Mirko:
Avtor želi povedati, da je identifikacija lahko tudi resnična.
Identifikacije ne moreš deliti na lažno in resnično.
Identifikacija s čemerkoli, torej tudi z idejo :«Jaz sem«, je le eden od miselnih konstruktov uma kot so vsi drugi.
Identifikacija sama po sebi pomeni stanje vezanosti in pri tem je irelevnatno za kaj si vezan.
Prej ko slej te prav vse identifikacije začnejo dušiti in takrat si pripravljen osvoboditi se jih vseh po vrsti.
Stanje svobode je odsotnost sleherne vezanosti in le tako stanje, popolnoma zapolni brezmejno praznino v nas, ki je ni mogoče zapolniti z ničemer drugim.
Srečno.
Mirko