Svet je v tebi
Po materialističnem gledanju obstaja snovni svet izven nas, v katerem se nahajamo tudi mi; obstaja ne glede na naše bivanje. Vendar pa te trditve prav z ničemer ne moremo potrditi. Nikakršnega dokaza nimaš, da tisto, kar vidiš, v nekem objektivnem zunanjem snovnem svetu zares obstaja.

Ko v naravi gledaš drevo, ne vidiš zares drevesa. V tvoji zavesti se pojavi le ideja o drevesu, ki jo vidiš kot prepričljivo prostorsko sliko, tvoji čuti pa ti vrnejo povratno informacijo o »pristnosti« drevesa, če se ga dotakneš. Toda vse skupaj se dogaja le v tvoji zavesti. Tudi občutki (vid, tip) so le senzacije, ki so še vedno plod tvoje zavesti.

Vtis o trdnosti je prav tako nekaj, kar zaznaš v zavesti. Če bi zares obstajal nekakšen objektivni realni svet zunaj nas – kako bi ga opazil? Kako bi ta prodrl v tvojo zavest? V tem primeru bi namreč obstajala dva svetova: materialni svet in svet predstav v tvoji zavesti. Na kakšen način bi materialni ter nesnoven, miselni svet lahko vzpostavila povezavo? Z očmi? Fizične oči so le ideja v zavesti, tako kot je ideja v zavesti tudi telo. Z očmi ne bi mogli videti ničesar res fizičnega, če bi kaj takega sploh obstajalo. Materialnost je vtis o posebnem stanju določenih oblik v zavesti. Dejanske materialnosti in obstoja objektivnega materialnega sveta ni mogoče dokazati.

Dejstvo je, da je zate obstaja le tisto, kar lahko registriraš in dojameš v svoji zavesti. Tvoja zavest poskrbi za filmsko platno (polje zavesti), film (svet) in opazovalca (jaz) ter omogoča vsa tri dogajanja. Svet je tvoja lastna projekcija, projekcija uma. Vsak ga vidi po svoje. Kar doživljaš, ni pogojeno z nekim zunanjim svetom kot odraz nekega zunanjega dogajanja, temveč s tvojo lastno zavestjo. To pomeni, da ne gledaš objektivnega sveta, temveč iluzije, ki jih pogojuješ z lastnim razmišljanjem in sistemom prepričanj. To je v popolnem nasprotju s tistim, kar so te učili.

Navedeno pomeni, da nisi ločen od sveta in on ne od tebe. Svet, ki ga gledaš, je produkt tvojega uma. Tisto, kar pojmuješ kot svet, je v resnici tvoj lastni um. Um je orodje v zavesti, čas in prostor pa sta njegova konstrukta.

Osebe, s katerimi komuniciraš, so prav tako pojavijo v zavesti. Vidiš jih kot ločene od tebe, napaja pa jih isti »jaz sem«, ista Bit, isto življenje, le da se tega ne zavedaš. Na ravni Biti in življenja med nami ni razlike.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si