Naloga, ki se skriva za zgornjim naslovom, se zdi vse prej kot lahka. Pa vendar se na koncu evolucije človeka uresniči. Potrebna sprememba se zgodi le v umu. Toda zakaj čakati - proces lahko močno pospešiš, če se le odločiš za to in se oborožiš z nekaj vztrajnosti. Nagrada za to dejanje presega pričakovanja.

Običajen človek, pravzaprav humanoid, se od živali le malo razlikuje. Med človekom in Človekom je približno takšna razlika kot med človekom in živaljo, kaže pa se v tem, da se Človek zaveda svojega bistva in svojih potencialov, človek pa ne. Prav to vedenje mu da neverjetno moč in sposobnosti, ki ga povzdigujejo daleč nad človeka.

Najprej je seveda treba definirati termin Človek (z veliko začetnico). V zgodovini se je zvrstilo precej ljudi, ki so opazno vplivali na vse človeštvo. Eni so bili zgled človekoljubja (kot Gandi, Martin Luter King...), drugi so dali človeštvu dih jemajoče stvaritve (kot Michelangelo, Leonardo da Vinci), tretji so predstavili napredne tehnološke rešitve (npr. Tesla), četrti so nas z idejami vzpodbudili k osebni rasti (Kant, Krishnamurti)... A sem sodijo tudi ljudje, ki so se dvignili nad bolečino in trpljenje in s svojim zgledom modrosti, človekoljubnosti in nesebičnosti pokazali, da življenje na Zemlji ni nujno grozljiva ječa. Takih, duhovno razsvetljenih ljudi, je čedalje več.

Pomembno spoznanje je, da se (vsaj) med slednje zgoraj navedene lahko uvrsti kdorkoli med nami, brez nečloveških naporov. Tisto, kar je potrebno storiti in je predmet tega besedila, je - spoznati svojo resnično naravo oz. svojo pravo identiteto in svoje potenciale. To namreč čisto zadošča, da lahko odvržemo strahove in vzpostavimo stik s kozmično inteligenco in ljubeznijo, ki navdihujeta vse izredne ljudi.

V dosedanjih besedilih te sekcije smo nakopičili precej informacij o različnih vidikih samega sebe, o umu, idejah, iluzijah in resničnem bistvu človeka, o njegovi življenjski Biti, ki je vir življenja. Toda, ali nam je doslej že postalo jasno, kaj je tisto, kar loči človeka od Človeka?

Razlika je v poznavanju samega sebe, svojega resničnega bistva. Tukaj bomo k spoznavanju tega fenomena pristopili nekoliko bolj sistematično, bolj neposredno in skušali ugotoviti, na katera spoznanja se lahko resnično zanesemo. Merodajna so le tista spoznanja, ki jih verificiramo z lastnim izkustvom.

Tisto, kar resnično smo, v teh in drugih besedilih najpogosteje imenujemo "Bit" (v angleškem jeziku "Self"). Nekateri uporabljajo tudi izraz "Jaz" (ki pa ga marsikdo zamenuje z nižjim jazom ali "egom") ali "Sebstvo" (ki ima podoben prizvok). Izraz Bit je analogen izrazu "življenjska bit" ali "božanska iskra", pomeni tisto, kar je bistvo življenja ali bivanja in s tem tudi zavedanja.

Odveč je povedati, da se je tega besedila, ki ne more biti prav kratko, smiselno lotiti le, če te obravnavani cilj mika in si sposoben tradicionalne predstave o sebi in identifikacije, ki so bile doslej aktualne v tvojem življenju, pomesti iz tvoje zavesti. Pravzaprav bo čisto dovolj, če jih preprosto odrineš na rob tvoje miselne mize in s tem narediš prostor za nova spoznanja. Ta bodo tako čudovita in obsežna, da bodo stara spoznanja in stereotipe preprosto izrinila z nje. Le z nasmehom se boš kasneje še spomnil nanje.

V nadaljevanju se bomo lotili tako preprostih, povsem temeljnih vprašanj, da se ti bo morda zdelo za malo. Z njimi se morda nisi še nikoli soočil, saj jih običajno kar privzamemo, brez razmišljanja. A prav te temelje je treba temeljito preveriti, saj držijo pokonci vso miselno stavbo - našo stvarnost. Potrebno bo precej potrpljenja!

Seznam dobrobiti, pozitivnih učinkov na poti od človeka do Človeka je presenetljivo dolg.

Ali je tisto, kar boš prebral, Resnica? Kadarkoli naletiš na Resnico, se v tebi oglasi nezmotljiv občutek, ki te navda z nekakšnim mirom, notranjim ugodjem ter vedenjem, da si našel pravo. Samega sebe iščeš s trkanjem po raznih predmetih. Ko najdeš pravega, se ti ta oglasi z nezmotljivim glasom.

Ko potrkaš po svojem telesu, ali je možno, da ne bi spoznal, da si to ti?

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si