“Danes ni nikakršnega soglasja, kako vzgajati otroke,” trdi Jesper Juul. “Če vprašate šest različnih ljudi, boste dobili šest različnih odgovorov. Prvič v zgodovini morajo starši  izumiti svoj način vzgoje, odgovore morajo poiskati v sebi. Ni ga strokovnjaka, ki bi jim pri tem lahko pomagal.”

Priznani danski družinski terapevt in avtor številnih knjig Jesper Juul je starše, učitelje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok, nagovoril na predavanju v športni dvorani OŠ Livade v Izoli. Z zanimanjem mu je  prisluhnilo okrog 500 ljudi.

Otroci želijo sodelovati

Ker danes ni na voljo modelov, kako pristopiti k vzgoji otrok, odrasli iščejo nove recepte. Da pa bi bili  pri tem uspešni, je potreb no dvoje: prevzeti morajo odgovornost za odnos z otrokom in z njim vzpostaviti iskren dialog.

“Nič ni narobe, če otroku priznamo, da smo poskusili že vse mogoče, a pri tem  nismo bili uspešni,” trdi  Juul. “Nasprotno, prav to priznanje je bistveno za vzpostavitev dialoga. Odrasli morajo prevzeti odgovornost za odnos z otrokom, o tem ni dvoma, a zapomnite si: otroci  želijo sodelovati. Zato naj potem,  ko smo mu priznali, da nam ni uspelo najti pravega od govora – kar je najteže – otrok sam pove, kaj dela narobe.”

Juul je navedel nekaj primerov iz prakse, kako vzgojitelj tudi zelo majhnega otroka vpraša, na koga je na primer jezen, da je poškodoval avtomobil, ali zakaj noče sodelovati v učnem procesu. “Otrok bo najprej verjetno odgovoril, da ne ve. V tem primeru mu recimo, naj premisli in nam sporoči, ko bo vedel odgovor. Presenečeni bomo, s kakšnimi lucidnimi odgovori nam bodo postregli otroci po dnevu, najkasneje tednu premisleka.”

Triletnik – direktor družine

Kljub dialogu pa mora bi ti jasno, kdo je v odnosu odrasel in kdo otrok. “Narobe je, če triletnik postane izvršni direktor svoje družine,” opozarja Juul.

Prav dejstvu, da starši, učitelji in drugi vzgojitelji ne znajo prevzeti vodstva, Juul pripisuje slabe rezultate, ki jih danes lahko opazujemo pri vzgoji otrok. “Ne kritiziram staršev. A dejstvo je, da večina stvari, ki jih počnejo, ko mislijo, da vzgajajo svoje otroke, nima ni kakršnega učinka. Če pa ga že ima, je ta negativen. Naj bolje, kar znajo narediti, je po navadi katastrofa tako zanje kot za otroka.”

Da bi zrasli v zdrave osebe, otroci potrebujejo vodstvo. “Vzrok, zakaj odrasli tako težko prevzamejo vodstvo, je preprost: niso se naučili sprejemati odločitev.”

Mnogi trdijo, da so današnji otroci razvajeni.  “Številni tudi so,” priznava  Jull in se sprašuje, kakšen  je resnično zdrav in kakšen razvajen otrok. “Kot psihoterapevt delam že 40 let. Opažam, da je največji problem, da odrasli ne znajo reči ne, ko mislijo ne. Ne znajo povedati, kaj v resnici hočejo. Če odrastete na ta način, vas bodo vaši učitelji, delodajalci, tašče, vaš prvi zakonec nedvomno imeli zelo radi. Tu pa se zgodba konča. Pri 40 ste ali zelo utrujeni ali nori.”

Zato je zdrav otrok po Juulovem mnenju tisti, ki  zna povedati, kaj hoče, ki je močan in sposoben spre jemati odločitve.

Odsotnost moralnih avtoritet

Otroci danes nimajo dobrih vzorov. “Kaj vidimo, če gledamo na družbo kot na družino?” se sprašuje Juul. “Politike, ki lažejo, pop zvezdnike, ki obiskujejo centre za odvajanje od drog, športnike, ki so na dopingu. Še cerkev je v zadnjem času  izgubila svojo moralno avtoriteto. Poleg tega otroci veliko časa preživijo na internetu, v virtualnem svetu, ki ga odrasli ne razumejo.”

Včasih je bilo dovoljeno otroka udariti, dokler ni postal primerno poslušen. “Če me sprašujete, kakšen je najbolj učinkovit način, da se bo otrok obnašal tako, kot  si želite, je odgovor – nasilje. Če ga redno in dosledno izvajate, boste dosegli čudeže. Težava je v tem, da zadeva deluje le do pubertete. Danes otrok tudi ni več dovoljeno tepsti,” je provokativen Juul.

“Moji starši so pri vzgoji od svoje okolice dobili veliko podpore. Vladalo je moralno soglasje, kako vzgajati otroke. Moja generacija je mislila, da bo uspela, če bo delala ravno nasprotno od svojih staršev. Po skušala je z demokratično vzgojo in zašla v slepo ulico.”

Dialog, ki ga zagovarja Juul, niso pogajanja, diskusije ali govoričenje. “To je pogovor iz srca, ko obe strani med seboj resnično komunicirata. Sporazumeva nje med odraslimi in otroki pa po navadi poteka tako, da odrasli otrokom postavljajo vprašanja. Zaslišuje jo jih.”

“Vsekakor me je navdušil s svojimi pogledi in razmišljanji o problemih vzgoje v sodobnem času. Dotaknil se je več področij, ki so pomembna za vzgojno delovanje. Najpomembnejše sporočilo zame je, da smo za odnose z otroki odgovorni odrasli. Pri vzgojnem delovanju so pomembna naša pristna občutenja in čustva. To bi se morali naučiti izražati,” sporočilo Juulovega predavanja povzema Vanja Lukežič, pomočnica ravnateljice OŠ Vojke Šmuc Izola in pobudnica organizacije dogodka.

Učitelji naj se pogledajo v ogledalo

Učitelji, vzgojitelji, psihologi in starši imajo za to danes podobne težave. “Mladi starši se zelo trudijo, da bi bili odgovorni, da bi iznašli svoj način starševstva. Edina institucija, ki ne želi prevzeti odgovornosti, je šola. Ta za svoje neuspehe še veno krivi otroke ali starše,” opaža Juul.

Tudi učitelji bi zato morali prevzeti odgovornost za svoj odnos do učencev. “Pogledajo naj se v ogledalo in si rečejo: od tega trenutka dalje sem odgovoren za svoj odnos do  otrok.”

Pa še nekaj je: “Veliko modernih staršev igra vlogo srečnih mam in očetov. Neprestano se smehljajo in vsemu svetu kažejo, kako ljubijo svoje otroke. Izogibajo se konfliktom, hočejo mir in harmonijo. A ravno to je narobe,” trdi Juul. “Če se skušamo ves čas izogibati konfliktom, na koncu v roki držimo atomsko bombo. To  preprosto ni mogoče.”

ALJA TASI
aljatasi.com