Beseda preventiva postaja vse bolj politično priljubljena in obenem enako zmanipulirana. Kako govoriti o preventivi, če nihče noče govoriti o vzrokih?
Kako govoriti o vzrokih, zakaj se sistemi sesuvajo, če nismo in nočemo dojeti, kako sistemi (družbeni, naravni in življenjski) sploh delujejo? 

Vsa manipulacija današnjega časa temelji na tem, da ni zaželeno, da bi vedeli, kako sistem deluje. Ne glede finančnih tokov, ne glede politike in tudi ne glede našega zdravja.

Nobenemu obstoječemu sistemu ne ustreza, da bi razkril svoja notranja protislovja, zato pri okoljski krizi, gospodarski krizi, zdravstveni krizi, krizi vrednot in vseh drugih krizah, s katerimi se soočamo, slišimo le o simptomih in o ukrepih, besedo vzroki pa uporabljamo za posledice, ki so se zgodile včeraj, pred tistimi, ki se nam dogajajo danes.

Da bom bolj jasna. Podnebne spremembe niso vzrok za materialno škodo, ki jo doživljamo, temveč so posledica našega pohlepa, brezmejnega potrošništva in ropanja nečesa, kar smo na silo in brez osnove razglasili za svoje. Vse bolj za življenje nesposobne in visoko strokovno usposobljene generacije šolarjev so posledica želje nekoga, ki želi imeti nadzor nad stroko in ustvarjati popolnoma nesamostojne ljudi, zdaj pa nam to predstavljajo kot vzrok nekonkurenčnosti in zaostajanja našega gospodarstva. 

Tudi vzroki današnjih gospodarskih težav niso v svetovni krizi, temveč v zamisli o svetovnem gospodarstvu, ki sloni na popolnoma napačni predpostavki o možnostih neomajne rasti. 

Stres ni vzrok naših težav z zdravjem, temveč je posledica našega nesprejemanja okoliščin, ki se razlikujejo od naših pričakovanj. In še bi lahko naštevali. 

Pustimo na strani visoko politiko in si oglejmo področje, ki nas zna zaboleti neposredno – naše zdravje. 

Statistične številke o degenerativnih in kroničnih boleznih rastejo veliko hitreje kot delnice velikih korporacij. Farmacevtske korporacije so že zdavnaj nehale iskati zdravila za bolezni. Večina novo razvitih zdravil se ukvarja le z delovanjem na simptome, če pa teh zmanjka, so nam že velikokrat dokazali, da jih znajo tudi ustvariti. Namesto obravnave akutnih bolezni se največji del naložb usmerja na unovčevanje strahu (skozi nenehno povečevanje uporabe cepiv, ki predstavljajo krasne zaslužke za lepe obljube, ki pogosto nimajo pokritja). Drugo krasno področje zaslužkov pa je v ustvarjanju dolgoletnih uporabnikov, ki jih bodo obvladovali z zdravili ter urejali ali upočasnjevali razvoj takšnih in drugačnih bolezni. 
Zdravstvene zavarovalnice pridelujejo vse večje izgube, kar za seboj potegne tudi krčenje pravic, kar pomeni, da krijejo vse večji delež stroškov za zdravljenje zavarovanci sami. Od časa do časa slišimo, kako bi morali bolj delati na preventivi ter da je preventiva najboljša naložba, ki vedno desetkratno povrne vsak vloženi evro. 

To res drži, vendar se zadeve zapletejo, ko poskusimo določiti, kaj je preventiva. Po mojem razumevanju je to vse tisto, kar delamo, da bi krepili svoje zdravje. Po mnenju lobijev in para-nevladnih organizacij, ki v finančnih sredstvih, namenjenih preventivi, vidijo le še eno poslovno priložnost, je to le nakup nove drage opreme, financiranje novih statistik in redno preverjanje, kako zelo ste že bolni. 

Zato v Sloveniji o preventivi govorimo predvsem v kontekstu večjega števila diagnostičnih pregledov (npr. mamografija dojke, pregledovanje sprememb na materničnem vratu ali pregled danke) in preventivnih cepljenj (npr. proti gripi, HPV, hepatitisom in podobno).
Zelo priljubljena so tudi brezplačna testiranja višine krvnega sladkorja in holesterola, ki vam jih ponujajo ob vsaki večji prireditvi ali ob sobotnih nakupih v nakupovalnih centrih. 
Dejansko pa vse navedeno predstavlja prej dobro načrtovan lov na nove porabnike zdravstvenih storitev kot dejansko preventivo. 

Če bi zares želeli skrbeti za preventivo, potem bi komu postalo pomembno, kaj jedo naši otroci v vrtcih in šolah, namesto za nove mamograme bi več denarja namenili za zdravo prehrano najstnikov (ki jo je vlada pred kratkim ukinila), namesto za presejalne teste različnih oblik raka pa bi bilo res bolj primerno nameniti več denarja za razvoj eko ponudbe in prepoved določenih tehnologij predelave hrane, kar bi dokazano zmanjšalo verjetnost, da boste zboleli za rakom, vsekakor pa bolj kot presejalni programi. 

Če bi res skrbeli za preventivo, potem vas zdravniki ne bi odpravili kot hipohondra, ko k njim pridete s težavami, ki jih oni še ne morejo otipati ali jih njihovi stroji še ne morejo videti. Toda prav tisti ljudje, ki čutijo spremembe, preden je organ »le še za odrezati«, so največji prihranek za zdravstveni sistem! 

Iz enakega razloga bi odgovorni zdravniki dvakrat premislili, preden bi vam predpisali zdravilo, ki bo imelo več stranskih učinkov kot koristi in katerega daljša uporaba vam lahko resno načne zdravje.

Če bi bilo državi mar za preventivo, potem bi končno priznala celovitost človeka kot psihosocialnega, duhovnega in fizičnega bitja ter bi začela z vsemi svojimi vzvodi ustvarjati boljše pogoje za življenje te celovitosti. 

Ni razloga za jezo, ker smo tako daleč od tega. Očitno smo izbrali poligon Zemlje v tem času in na tej lokaciji z nekim namenom. Vzemimo to kot dejstvo in se nehajmo slepiti, da nas bodo preventivni programi, ki jih imamo na voljo, obvarovali pred boleznijo. Vsa preventiva, ki jo potrebujete, je le v vas samih. Imenuje se poslušanje lastne vesti. Vi veste, kaj jeste, kako živite ter s kakšnimi čustvi in miselnostjo grenite življenje sebi in svojem okolju. Samo vi imate vzvode, s katerimi lahko spremenite tisto, kar že čutite in veste, da je treba spremeniti. Seveda imate tudi možnost izbrati bolezen, kar se mnogim zdi lažja izbira, vendar pa bo velika škoda, če boste zapustili ta svet, preden boste izkusili zdravilne moči brezpogojne ljubezni, pred katerimi so nemočni vsi sistemi manipulacije in za katero res ne potrebujete nobene naložbe iz državnega proračuna. 

Sanja Lončar
Vir: www.zazdravje.net