Kako lepo je verjeti, da so za vse bolezni krive male pošasti. Koncept zunanjega sovražnika je bil že od nekdaj dobičkonosen. Zaradi njega se ohranjajo vlade, vojna tehnologija in seveda farmacija.

To, da so za vse bolezni krivi patogeni organizmi, dedni zapisi ali kemikalije, pa ni neizpodbitni aksiom, temveč le hipoteza, ki si je pred dobrim stoletjem uspela zagotoviti boljše investitorje. Proti koncu devetnajstega stoletja so se namreč mnenja o tem, kako nastanejo bolezni, močno razhajala. Eno vejo je predstavljal zelo kredibilen znanstvenik in profesor Antoine Bechamp (za katerega verjetno večina še ni slišala), drugo pa vsem nam poznani Louis Pasteur, ki je bil v svojem času znan bolj po svojih nastopih in dobrih povezavah z zainteresirano industrijo kot po kredibilnih znanstvenih raziskavah.

Kljub temu, da je Bechamp, ki je bil pravi poznavalec in oče bakteriologije, argumentirano zavrnil Pasteurjevo teorijo o mikroorganizmih kot povzročiteljih bolezni, je bila ta zelo povšeči in dobrodošla industrijskim mogotcem, ki so v farmaciji prepoznali odlično naložbo in ta se jim je zares obrestovala. Če so mikrobi krivi za vse, potem so farmacija in zdravniki edini rešitelji. Bingo! Tako je nastala ena najbolj dobičkonosnih panog, ki sta jo na noge postavila najbolj premožna človeka tistega časa, Andrew Carnegie in John D. Rockefeller.

O tem, da je tudi Pasteur na koncu življenja priznal, da se je motil, pa javnost danes le malo ve. Pravijo, da je ta na smrtni postelji povedal: »Mikrobi niso vse, bistveno je okolje…«

V resnici je vse sila preprosto. Res so mikrobi morebitna semena za takšne in drugačne težave, vendar potrebujejo kot vsaka semena dobro prst in pogoje, sicer ne morejo skaliti.

Ali bomo dobra tla za patogene organizme, pa je odvisno predvsem od nas samih. Ko smo energijsko pretočni, nezakisani in nezastrupljeni, v nas enostavno ni pogojev za razvoj bolezni. Bolezenske klice lahko uživamo z veliko žlico, vendar pa nas bodo zapustile tako hitro, kot so v telo prispele.

Povsem drugače  je, če jim pripravimo teren tako, da »lastni vrtiček« zakisamo, zastrupimo, skrčimo, zamašimo itd.

Mikroorganizmi so dejanska posledica in ne vzrok naših bolezenskih težav. Dejansko jih prikličemo sami ali aktiviramo tiste, ki so že prisotni, ko se v nas nabere toliko smeti, da jih je treba »kompostirati«. Glivice so na tem svetu, da razgradijo snovi, ki ne oddajajo že vitalnega valovanja. To počnejo z odpadki na vrtu, z odpadlim listjem itd. To, da jih imamo vse več tudi v lastnem telesu, pa je rezultat tega, da je v nas vse več odpadkov in vse manj energije – zato narava ne ve več, ali naj nas obravnava kot žive ali kot material za kompostiranje. 

Bechamp in somišljeniki so prišli do takšnih ugotovitev tudi v primeru bakterij. Bakterije ne nadzirajo organizma in niso sovražnice zdravja. So običajno prebivalci našega telesa, kjer opravljajo tudi veliko koristnih nalog. Kot lahko preberete v zelo zanimivi knjigi Zorana Železnikarja Človek je več (elektronska verzija in več informacij na  
http://www.prisluhni.si/): »Bechamp je dognal, da se oblika in lastnosti mikroorganizmov spreminjajo v skladu z okolico, v kateri se nahajajo; tu so pomembni kislost, vsebnost kisika, koncentracija toksinov in prostih radikalov itd. Mikroorganizmi niso povzročitelji bolezni, temveč pridejo na sceno po naraščajoči toksemiji, zakisanosti telesa s škodljivimi in odpadnimi snovmi in pomagajo pri čiščenju, ki ga izvaja telo samo. Ob bolezni sprožijo mikrobi fermentacijo, ob smrti pa gnitje. Hranijo se s strupenimi snovmi, ki jih najdejo v bolnem organizmu in jih pripravljajo za izločanje. Mikrobi pa nimajo moči nad zdravimi celicami.«

Virusi kot strateško orožje

Vrhunec izprijenosti današnjega časa se kaže v tem, da povsod vidimo sovražnike zunaj nas. Tam, kjer je sovražnik, sta tudi strah in skrb. In tam je tudi odlična osnova za manipulacijo.

Že leta 1965 se je tak svet domislil izprijene zamisli, in sicer da bi lahko bili tudi virusi in bakterije orožje. Dr. Leonard Horowitz je sistematično opisal, kako je potekalo financiranje in razvijanje ubijalskih virusov, kot so EBOLA in HIV za potrebe biološkega orožja. Naročilo se je glasilo: Razviti virus, ki podira imunski sistem človeka. Torej takšnega, ki bo sposoben preskočiti osnovno naravno pravilo, o katerem smo ravnokar govorili. Če vas zanimajo podrobnosti, si preberite njegovo knjigo, ki je polna natančnih opisov, sledljivih dokumentov in konkretnih imen in priimkov, ki jih je možno tudi preverjati. Če ne vemo, kaj bi s toliko neprijetne resnice, je najbolje avtorja razglasiti za paranoidnega, kar se je tudi zgodilo. Zanimivo pa je, da nobena od navedenih ustanov, komisij, znanstvenikov in drugih soudeležencev v scenariju, ki ga opisuje, avtorja ni tožila zaradi morebitnih neresnic. Ko so predsednika Baracka Obamo vprašali, kaj meni o dr. Horowitzu, je povedal, da so mu njegove knjige pomagale dojeti, česa vse je zmožna uprava, s katero bo imel opravka. Ali mu bo to zares pomagalo, da bi vsaj nekaj tega, kar se dogaja po skrivnih laboratorijih, ustavil, pa je drugo vprašanje.

Na žalost so bile ZDA mnogim zgled glede tega, da je lažje osvojiti svet z boleznijo kot z atomskim orožjem. Če je poanta vsake vojne ustvarjanje odvisnosti, ekonomsko izčrpavanje »osvojenih« in bogatenje, potem pošiljanje virusa čez mejo stane manj kot pošiljanje vojakov.

Dejstvo je, da je danes v obtoku vse več virusov, za katere lahko upravičeno dvomimo, da jih je ustvarila mati narava. Dejstvo je tudi to, da tudi sodobna prehrana, nekakovostna prehranska dopolnila in sintezna zdravila pogosto slabijo naše splošne obrambne moči in tako kot trojanski konj odpirajo bolezni vrata od znotraj. Razen snovnih strupov je v igri tudi vse več informacijskih strupov – tako imenujem dirigirano širjenje dezinformacij, ki sprožajo plaz strahu, skrbi in omogočajo manipulacijo neslutenih razsežnosti. Če se ozrete na vse, kar smo v zadnjem letu slišali o prašičji gripi, lahko vidite strategijo manipulacije, ki se bo v prihodnosti še velikokrat ponovila, le da bodo glavni igralci (ime bolezni) v tem filmu različni.

Kaj lahko storimo?

Nekateri zmotno menijo, da se bodo zavarovali s tem, da bodo panično zbirali informacije o vseh možnih zarotah, ki jih kuhajo »tam zgoraj«. Drugi pa še bolj zmotno mislijo, da bodo ohranili svoj mir s tem, da jih ne bo zanimalo, kaj je v njihovi hrani, zdravilih in domovih.

Danes ni težko priti do informacij, kaj se zares dogaja. Seveda jih ne boste dobili v naših množičnih medijih, vendar pa je na razpolago dovolj dobrih knjig, precej kredibilnih virov na internetu in predavateljev, ki jim lahko prisluhnete. Seveda pod pogojem, da želite vedeti, kaj se dogaja. Veliko večje vprašanje pa je, kaj boste storili z informacijami o vseh zarotah, manipulacijah, zlorabah in nevarnih tehnologijah, ki so že v uporabi.

Če vas bodo nove informacije pahnile v strah, skrbi, jezo in malodušnost, potem boste na slabšem, kot če tega ne bi vedeli.

Skrivnost zdravja je v tem, kako vedeti resnico in ob tem ostati prisoten, ljubeč, sproščen. Kako dojeti, da ima vse, kar se nam dogaja, svoj namen. Mislite, da bi zdaj brali te novice, če ne bi imeli težav, dvomov in drugačnih potreb? Akcija rojeva reakcijo. In prav količina današnjega pritiska, ki mu je izpostavljeno naše zdravje, je morda odličen vzvod, ki nas bo premaknil iz pasivnosti, slepe vere v znanost in ignoriranja lastne vesti. Takrat bomo dojeli, da je glavni saboter našega imunskega sistema v nas samih.

To spoznanje je boleče, vendar obenem osvobajajoče. Ko to spoznamo, dojamemo, da nam zdravja ni treba iskati v Braziliji, klinikah v tujini, pri tem ali drugem zdravilcu ali zdravniku. Zdravje namreč že imamo, le nehati ga moramo razprodajati!

Čas je, da se zberemo, pospravimo in začnemo svet spoznavati od znotraj. Le prisoten človek je lahko zdrav. Le tisti, ki ga ni strah, lahko prevzame odgovornost za svoje zdravje in začuti, kaj mora storiti.

Sanja Lončar
Vir: www.zazdravje.net