Čeprav sta po slovenski ustavi država in cerkev ločeni, država vsako leto nameni ogromno denarja za financiranje že tako izjemno bogate cerkve. Mnogi se sprašujejo zakaj država plačuje cerkvi, če pa ima sama več kot dovolj sredstev. V svetovnem merilu je katoliška cerkev težka več tisoč milijard dolarjev, večino tega denarja si je v preteklosti pridobila na nezakonite načine.

Moje mnenje je, zakaj država in cerkev tako dobro sodelujeta, ker imata skupni cilj. Ta cilj je obdržati množico v strahu, nevednosti in revščini. Prestrašenim, nevednim in revnim ljudem je najlažje vladati. Poudariti je potrebno, da je takšno vodenje ljudi država kopirala od cerkve, ki je imela stoletja glavno družbeno vlogo in moč in je že od vsega začetka izkoriščala množice.

Kako temu cilju sledi cerkev? Tako, da med verniki ustvarja napačno podobo o Bogu in Kristusu in jim na ta način preprečuje, da bi v svoji notranjosti začutili Božjega Duha. S svojo pogansko, zunanjo religijo, polno ritualov, dogem, obredov vodijo čredo ovac stran od Boga. Če bi namreč verniki spoznali, da je Bog prisoten v vsakem človeku, h kateremu se lahko kadarkoli obrnejo, potem bi ugotovili, da ne potrebujejo duhovnikov, ki naj bi bili po cerkvenem nauku božji posredniki.

Cerkev je tudi potvorila in prikrila preprost Jezusov nauk, ki vodi vsakega človeka v svobodo. Namesto tega je s strahom o večnem prekletstvu nase priklenila vernike, ki mislijo, da bodo pristali v peklu, če ne bodo poslušni duhovnikom in škofom in če se bodo izpisali iz cerkve. S svojim neizmernim bogastvom, ki ga ne želi deliti, cerkev jasno kaže, da se zavzema za čim večje razlike med bogatimi in revnimi.

Revni človek ne razmišlja o Bogu ljubezni, on je preveč obremenjen s tem, kako bo nahranil sebe in svojo družino. In to je cilj duhovniške kaste. Za cerkev je največja nadloga duhovno ozaveščen človek, ki zna razmišljati s svojo glavo. Eden od takšnih je bil Jezus iz Nazareta, ki so ga zaradi svoje modrosti tedanji duhovniki in pismouki spravili na križ. Tudi politika si ne želi ozaveščenih ljudi. Kajti s takšnimi ljudmi je težko manipulirati.

Ozaveščen človek ve, da za preventivo ne potrebuje cepiv, da mu ni potrebno jesti živali…, da mu ni potrebno hoditi na volitve in s tem dajati energijo ljudem, katerim cilj so predvsem lastni interesi in interesi njihovih somišljenikov. Politika in države obstajajo samo zato, ker ljudje med seboj ne živimo v miru. Jasno je, da na začetku zgodovine človeštva ni bilo držav, ljudje so bivali v sožitju in harmoniji.

Potem pa so nekateri posamezniki zaradi pohlepa hoteli imeti več zase in tako so se začele vojne za ozemlja. Ljudje so začeli deliti zemljo na moje in tvoje, kar je v dolgem časovnem obdobju privedlo do nastajanja meja, danes so to državne meje. Vse države na svetu so torej umetno ustvarjene zaradi konfliktov med ljudmi. Podobno velja za jezike.

Si predstavljate kako veliko lažje bi se ljudje sporazumevali, če bi vsi govorili samo en jezik? Toda vse to je voda na mlin oblastiželjnim politikom, ki vsepovsod po svetu funkcionirajo po ego principu: deli, veži, vladaj. Zato je potrebno zelo z rezervo jemati izjave politikov, ko pogosto pravijo, da si želijo svetovni mir. Če bi vsi ljudje živeli v miru, tako v mislih, besedah in dejanjih, potem bi lahko tudi med seboj sodelovali. To pa si politika ne želi.

Skoraj celoten državni aparat je usmerjen v to, da človeka skušajo obdržati v revščini, nevednosti in strahu in da ne bi spoznal kaj je cilj njegovega življenja na Zemlji. To pa je, da se nauči živeti v miru z vsemi ljudmi, s svetom rastlin, mineralov in živali ter tako postopoma čisti svojo dušo, ki se lahko le popolnoma očiščena vseh bremen vrne nazaj v večno domovino.

Slavko Brumen, Tržič