Piše: Aurigo

Naj uvodoma začnem z Melchizedekom, ki pravi v svoji knjigi Serpent of Light Beyond 2010 o srcu sledeče: »Naj povem, da so izvorni ljudje Zemlje, prišli iz Lemurije in je zato znotraj njihovih spominov, vedenj in starodavne DNA, kjer so skrivnosti zdravljenja Zemlje in omogočajo človeštvu nadaljevanje k višjim nivojem zavesti.

Sam vem, da je tudi »Sanjanje iz srca« resnično skrivnost k človeškemu vnebohodu in tega ne razume nobeden bolj kakor ljudstvo Waitaha, celo Indijanci Kogi Mamos iz Kolumbije iz Južne Amerike ne tako popolno.

Neznanje modernega človeka, ki hodi »znotraj« svojega uma, misleč, da so zvezde in planeti zunaj njega, vendar je to popolna ILUZIJA. Resnično, po mnenju Waitahu in Kogijev, ni ničesar v zunanjem svetu. To je preprosto hologram, ki ga je kreiral naš um. Po vsem tem, vsak znanstvenik ve, da je to samo naš dokaz, da so zvezde in planeti dejansko obstajajo na podlagi električnih impulzov znotraj našega telesa in uma, naših petih čutov. Toda čutila ničesar ne dokazujejo, da bilo kar obstaja, v resnici dokazujejo nič.

Waitaha verjamejo – in tudi vse ostale prvotne rase, vključujoč starodavne Hindujce, ki so imenovali realnost »Maya«, kar pomeni iluzija ali kar ni resnično – da zunanja realnost ni resnična. Realnost obstaja samo znotraj srca, v določenem svetem prostoru znotraj srca in ne v umu.….

Znotraj srca je poseben prostor, kjer so spočete vse stvaritve. To je osnovno Jezusovo učenje; misel, ki je bila zavržena s strani grških in rimskih cerkvenih voditeljev zaradi političnih razlogov. Takšno razumevanje o srcu, kot posebnem prostoru, je bilo razširjeno že poprej, najmanj tri tisoč let pred Kristusom, že v stari Indiji in Egiptu, preko Upanišad in ustnega učenja egipčanske tantre.« Moje romanje se vrti okoli številke 777, ki po Melchizedekom pomeni: Šola misterija; to je del šole, kjer ne berete samo knjige o življenju, ampak ga tudi prakticirate.
Ta tekst sem predhodno napisal zato, ker bo še letos v svetem letu (Ano Santo Jacobeo, ko nedelja pride na datum 25. julij) še marsikdo poromal proti temu španskemu mestu imenovan po slovensko Kompostelja in bo morda lahko preveril energetske točke, posebej pa zmajevo črto čez katedralo v Komposteli, kajti naslednje sveto leto je šele leta 2021.

Misel o španski božjepotni poti Camino v Santiago de Compostella je vzniknila v letošnjem letu, v mesecu februarju v stanovanju osebe, ki je že prehodila to romarsko pot. Kaj kmalu po moji odločitvi, kaj ko bi pa res odšel preveriti zmajeve črte na Caminu, so mi nasproti začeli prihajati ženske, ki so že prehodile to pot. V naših srečanjih so me oskrbele z osnovnimi informacijami. To je bila samo še ena potrditev, tako imenovano naključje, da me je Camino v svetem letu 2010 res poklical k sebi. Po pravici povedano, mi je misel o Caminu privzdignila knjiga o opisu zmajeve črte pod Rimskim ozvezdjem, kakšnih 6 let nazaj, ko sem iskal kaj borno literaturo zmajevih črtah. Ta obisk sem si zadal tam nekje okoli leta 2016, ker je pot predolga. Pred kakšnimi tremi leti sem naletel na knjigo, ki je govorila o templjarskem znanju v Evropi. Iniciaciji iniciantov, gradnji gotskih katedral in povezavi 7 čaker in planetov v Evropi. Pet katedral leži v Franciji, ena na Škotskem in prva katedrala v Španiji v Santiagu de Compostelli. Po vrstnem redu gredo tako: Lunino preročišče v Compostelli ali katedrala svetega Jakoba. Merkurjevo preročišče v Toulose ali Notre – Dame de Dalbade, Venerino preročišče ali katedrala v Orleansu, Sončevo preročišče ali katedrala v Chartresu, Marsovo preročišče v Parizu ali katedrala Notre – Dame, Jupitrovo preročišče ali katedrala v Amiensu in Saturnovo preročišče ali kapela v Rosslynu. Preveriti sem želel prav prvo preročišče v Komposteli. A na tej poti sem lahko preverjal še dva druga oraklja, a o tem morda več kdaj drugič, morda v knjigi Moj Camino, če najdemo založnika.

Še poprej, preden opišem zadnji dan v Santiagu, naj namignem bralcu o nekaterih krajih ali cerkvah, ki so mojem mnenju posebej izstopali na moji pot po Španiji in kjer je bilo začutiti močno energijsko delovanje. Dva koščka poti po poti Napoleona (Route de Napoleon) od Saint Jean de Pieda do odseka Etchebestea. (To je nasproti cerkve svetega Mihaela, zato priporočam obisk te cerkve v kolikor imate čas.) Cerkev v Roncevallesu, cerkev v Zabaldiki, albergue v Trinidad de Arre ob reki Rio Ulzama, albergue oziroma zavetišče v Pamploni, novejši privatni albergue v Utergi, Villamayor de Monjardin, katedrala v Logronu, Navarette cerkev, Belorado stari albergue oziroma cerkev Santa Maria, St. Juan de Ortega – cerkev oziroma celoten kraj, Atapuerca – točno na sredini med tremi menhirji, Burgos – cerkev svetega Lesmesa in trg pred katedralo, kjer stoji kip Marije, cerkev v Hornillos del Camino, Hontanas celoten kraj - posebej cerkev, Boadilla del Camino albergue oziroma kip pred cerkvijo, Carrion de los Condes iz izhoda iz mesto – nekdanji samostan Real Monasterio San Zoilo z arhangelom na vrhu stavbe, La Virgen del Camino – že ob cerkvi je čutiti močno energetsko žarenje, Leon cerkev San Isidoro, Astorga prostor pred škofijskim dvorcem, kjer stojijo trije angeli, Molinaseca takoj po mostu, Villafranca del Bierzo celotno mesto, a posebej most, O Cebreiro cerkev Santa Maria Real, kjer se je zgodil čudež Santo Milagro, ob obisku kmeta, ko se je spremenilo kruh in vino v telo in kri Kristusa, Triacastela cerkev, Portomarin, Palais de Rei cerkev in Finisterra ali Ara Solis, kjer so rimske legije gledale zaton sonca v morju. Naštel sem le tiste kraje, ki so vsaj name delovali po energetski plati najmočneje. Mogoče sem marsikaj izpustil, eden od razlogov je tudi ta, se na tej poti ne ustavljaš pri vsaki cerkvi, mnogokrat so bile cerkve med mojim opoldanskim obiskom, ko sem bil na poti, zaprte.

Na preizkušnji me je vsakdan spremljal Davidov psalm, ki sem si ga pred odhodom zapisal v vodič, to je prava romarska pesem:
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka,
na zelenih pašnikih mi daje ležišče, k vodam počitka me vodi,
mojo dušo poživlja, vodi me po pravih stezah.
Zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence,
se ne bojim hudega, ker si ti z menoj,
tvoja palica in tvoja opora me tolažita.
Pred menoj pogrinjaš mizo,
vpričo mojih nasprotnikov mi z oljem MAZILIŠ glavo,
moja čaša je prepolna.
Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega življenja,
prebival bom v hiši GOSPODOVI vse dni življenja.

(Psalm 23)

Zadnji večer. Naključje je hotelo, da sem tistega dne po 11 kilometrih svoje 17 kilogramsko mučilo (nahrbtnik) v Arzui prvič in zadnjič na poti za ceno petih evrov vrgel v taksi kombi poln nahrbtnikov. Taksi kombi je kar obstal pred menoj pred albergom v Arzui, da sem končno preizkusil tudi to storitev Camina. Taksiji za prevoz nahrbtnikov bodo verjetno v prihodnjih letih postali najbolj rastoča gospodarska panoga na Caminu. Le kdo bo nosil 14 kilogramski nahrbtnik, razen bedaka? Tudi romarji v prejšnjih stoletjih niso vlačili toliko krame s seboj, le kakšno malho. Še leta 1999 je Camino obiskalo samo 30.000 ljudi, v letu 2000 je obiskalo Camino le nekaj čez 50.000 ljudi. V letu 2007 je Camino obiskalo že okoli 114 tisoč ljudi iz 138 držav. V svetem letu 1999 jih je bilo nekaj čez 150.000 ljudi, v svetem letu 2004 okoli 175.000, letos pričakujejo okoli 200.000 popotnikov in romarjev.

Taksistka me je prepričala, da bo mučilo odložila v privatnem albergue. Zadnjih 17 kilometrov hoje v predzadnjem dnevu je bil čisti užitek. Po poti sem poplesaval kot ptič na veji. Manjši nahrbtnik, ki sem ga vzel s seboj je imel samo kakšna 2 kilogramčka S fotoaparatom pa sem lahko sproti ovekovečil ta predzadnji dan. Z manjšim nahrbtnikom na hrbtu in to težo, se mi je dozdevalo, kakor da v njemu prenašam prazne plastenke. Vse je relativno. Moj nahrbtnik me je popoldne čakal v albergu. Storitev torej deluje. Zvečer v albergue začutim samo mir, spokojnost. Nič navdušenja pred jutrišnjem zadnjim dnem, ki se me je lotevalo na poti tistega dne. Ampak samo mir. Tudi odločitev za to prenočišče ni bila slaba, stara urejena hiša, z lesenimi stropi. Spim sam v nadstropnem pogradu, ker nad menoj ni nobenega popotnika. Albergue je napol prazen. Pet Špancev, dva Italijana v zrelih letih – Pipo in Baldo, zvečer ob sedmi uri prispe še starejši par iz Belgije.

Milagro, Milagro, Milagro…

Slika 1: del oltarja z Mihaelom v cerkvi Zabaldika
Slika 2: samostan San Zoilo
Slika 3: oltar v cerkvi Virgen de Camino
Slika 4: menhirji v Atapuerci
Slika 5: Marijin stolp v Boadilla de Camino
Slika 6: Villafranca de Bierzo
Slika 7: kip Marije z detetom v cerkvi O Cebreiro
Slika 8: zahod sonca v Finisterri
Slika 9: romar

Ključne besede: Santiago de Compostella, katedrala, zmajeve črte, dragon line, ley line, cathedral Santiago de Compostella, Zabaldika, Burgos, Hontanas, Boadilla del Camino, La Virgen del Camino, Villafranca del Bierzo, O Cebreiro, Finisterra.