Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da je narava v svojih kreacijah brezmejna in večkrat nedoumljiva in kot taka je že od nekdaj predmet zanimanja ter znanstvenega raziskovanja. Predstavljamo vam deset največjih znanstvenih teorij vseh časov.

Princip linije najmanjšega odpora
Narava je sama po sebi lena ali pa le pametna in premetena. Zemeljski in nebesni pojavi se dogajajo na način, ki zahteva kar najmanj truda, in posledično svetloba potuje po ravni liniji, oziroma po poti, ki je najkrajša.

Omenjeni princip je pomemben v kvantni teoriji, kjer je na prvi pogled videti, da elementi kot so na primer elektroni, od točke A do B potujejo poljubno, vendar pa je fizik Richard Feynman dokazal, da so vse poti opravljene po najkrajši možni poti.

Memetika
Knjiga Richarda Dawkinsona Sebični gen je uvedla termina mem in memetika, ki izhajata iz grške mimezis (posnemanje). Memetika se ukvarja s kulturološkimi oblikami posnemanja, kopiranjem in prenosom bioloških informacij. Vsakič, ko posnemamo neko oblike vedenja, zgodbo ali kakršnokoli drugo vrsto informacije, ki prehaja od osebe na osebo, govorimo o memetiki.

Ljudje posnemamo meme prek učenja in imitiranja, posledično pa prihaja do sprememb, na podlagi katerih se spreminja kultura. Gre za način, ki je podoben genski mutaciji, nekateri memi preživijo, drugi pa izumrejo.

Teorija kvantnega polja
Ideja magnetnega polja je znana. Gre za prostor, v katerem lahko zaznamo delovanje magneta. Škotski fizik James Clerk Maxwell je odkril enačbo gibanja elektromagnetnih polj, Einstein pa je razvil tiste, ki definirajo gravitacijski prostor.

V 20. letih minulega stoletja so fiziki ugotovili, da je magnetno polje pravzaprav sestavljeno iz delcev, ki se premikajo skozi prostor oziroma kvantno področje. Ko se dva pozitivno nabita delca srečata v dotiku izmenjata fotone oziroma kvantum elektromagnetnega polja. Teorija kvantnega polja (QED) pojasnjuje značilnosti atomov, ki sestavljajo naš svet.

Panspermija
Teorija panspermije, beseda dobesedno pomeni vsepovsod semena, predpostavlja, da življenje izvira iz vesolja.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sta znanstvenika Fred Hoyle in Chandra Wickramasinghe začela promovirati famozno tezo, da je bilo življenje na Zemljo prinešeno iz vesolja. V obliki primitivnih življenjskih oblik, kot so na primer bakterije in mikrobi, naj bi nastalo na asteroidih in kometih.

Tudi geološke študije so pokazale, da naj bi bilo je Zemljino magnetno polje „ustvarjeno umetno“.

Placebo efekt
Če ste vzeli tablete, za katere ste prepričani, da vas bo po njih prenehala boleti glava, vam pa se stanje izboljša, čeprav gre za povsem običajne tablete brez tovrstnega učinka, ste doživeli placebo efekt.

Teorija redkosti življenja na Zemlji
Hipoteza "Rare Earth" trdi, da je življenje na Zemlji naključen splet okoliščin. Sonce je relativno stabilna zvezda, ki omogoča, da se življenje razvija postopno. Velikanska površina Jupitra varuje Zemljo pred kometi, Luna pa preprečuje Soncu, da bi spremenil pot okoli Zemlje in tako povzročil klimatske spremembe.

Zemlja ima dokaj nenavadno sestavo magnetnega polja, ki nas varuje pred škodljivim sevanje. Kombinacija teh in drugih nenavadnih značilnosti kaže, da je naš planet sestavljen iz številnih "naključij“, ki so razlog, zakaj mnogi astronomi trdijo, da obstajajo inteligentne oblike življenja samo na Zemlji.

Snežna krogla
Milijone let, približno pred 635 milijoni let, je bila zemeljska površina zamrznjena. Takrat je bilo zemeljsko površje razporejeno okrog ekvatorja in ostanki ledenikov so vidni še danes. Nihče ne ve, zakaj je Zemlja zmrznila in je svetleče bela površina odbijala toploto in ohranjala učinek "snežene krogle“. Kasneje je CO2 iz vulkanov povzročil učinek imenovan "greenhouse“ in led se je stalil.

Inflacijsko vesolje
Nekateri znanstveniki verjamejo, da je naše vesolje pravzaprav skupek treh vesolj, ki so med seboj oddaljeni manj kot meri premer atoma. Vsaka točka vesolja naj bi bila pravzaprav vrata v novo vesolje.

Povezanost
Ko se dva kvantna delca, elektron ali foton, med seboj odbijeta se v kvantnem smislu povežeta (angl. entanglement). To pomeni, da vse kar se zgodi v enem delcu vpliva tudi na drugega, ne glede na to kako oddaljena sta. Posledično so mnogi prepričani, da bi tovrstna povezanost lahko služila za komunikacijo, ki je hitrejša od svetlobe.

Ali se vesolje konča? Če se, potem nekateri domnevajo, da ima obliko obroča, in posledično bi lahko iste galaksije videli z nasprotne strani obroča, še pišejo pri Dnevniku.si.

Vir: dnevnik.si