Dve novi neodvisni znanstveni študiji, ki so bile javnosti predstavljene danes, povečujejo dvom v evropsko politiko spodbujanja rabe biomase za ogrevanje in proizvodnjo električne energije ter biogoriv za transport [1], sporočajo organizacije BirdLife International [2], Evropskegi okoljski biro [3] in Transport & Environment [4].

Prva študija, ki so jo izvedli v Joanneum Research, odkriva veliko napako v načinu računanja prihrankov ogljika iz gozdne biomase, tako v evropski zakonodaji kot tudi v okviru Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in mehanizmov kjotskega protokola. Študija ugotavlja, da sečnja dreves za energijo ustvarja 'ogljični dolg' - ogljik, ki je vezan v lesu se sprosti vnaprej, medtem ko drevje nazaj raste skozi mnoga leta.

Resnične podnebne posledice t.i. lesne biomase na kratek do srednji rok lahko pripeljejo do slabših rezultatov kot fosilna goriva, ki naj bi jih z biomaso nadomeščali. [5] “EU nase prevzema drugorazredno ogljično hipoteko, ki je morda nikoli ne bo zmogla odplačati. Politika rabe biomase mora biti popravljena preden regulatorne napake privedejo do ekološke krize, ki je ne bo mogoče popraviti.” je poročilo komentiral Ariel Brunner, vodja EU politik pri BirdLife International.

Druga študija, ki so jo izvedli pri CE Delft, je preučila celotne podnebne učinke glavnih biogoriv, ki se uporabljajo v Evropi. Še posebej je pregledala učinke širitve kmetijskih površin v okoljsko občutljiva območja, kadar je proizvodnja hrane dislocirana zaradi energetskih posevkov; proces, ki ga imenujemo posredna sprememba rabe tal (indirect land use change, ILUC).

Poročilo, na osnovi analiz nabora s strani Evropske komisije sponzoriranih projektov in drugih mednarodnih modelnih študij, ugotavlja, da je večina trenutnih biogoriv za podnebje prav tako slabih kot so fosilna goriva, če se upošteva ILUC. Študija predlaga konkretne načine za izboljšanje trenutnih izračunavanj toplogrednih plinov, ki bo popolnoma upoštevala emisije, povezane z posredno spremembo rabe tal.

[6] “Dokler bo EU odklanjala upoštevanje vseh podnebnih učinkov biogoriv, je njena podnebna strategija za promet obsojena na propad.” pravi Nuša Urbancic, iz Transport & Environment, Trenutne EU politike za biomaso in biogoriva predstavljajo grožnjo za resne okoljske učinke ter ogljični dolg, ki ga bo potrebno odplačevati stoletja.

“Če ostane nespremenjena, bo politika 'biomasa za energijo' kmalu zašla v podobno zmedeno stanje, ki velja za politiko biogoriv danes.” je dodal Pieter de Pous iz Evropskega okoljskega biroja. “Vendar se to lahko prepreči, če sta Evropska komisija in industrija pripravljeni razviti ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo politika bioenergije v resnici pozitivno prispevala k boju proti podnebnim spremembam.” [7]

Okoljske organizacije EU pozivajo, da pripravi obvezne trajnostne kriterije za biomaso in v obstoječe trajnostne kriterije za biogoriva vključi posredno spremembo rabe tal ter da posredno spremembo rabe tal in računanje ogljičnega dolga vključi v trajnostne kriterije za biogoriva in bioenergijo.

Poročilo “Bioenergy: a carbon accounting time bomb”, ki temelji na dveh študijah (Joanneum Research in CE Delft), bo predstavljeno 29. junija 2010, med 14. in 16.30 uro v Evropskem parlamentu, Paul-Henri Spaak P7C050.

Več informacij:
Nuša Urbancic, politike; Transport & Environment
Telefon: +32 (0)2 893 0846 - GSM: +32 (0)488 574418
E-pošta: nusa.urbancic@transportenvironment.org

Alessia Pautasso, komunikacije in mediji; BirdLife International
Telefon: +32 (0) 2 541 07 81 - GSM: +32 494 542844
E-pošta: alessia.pautasso@birdlife.org

Pieter de Pous, politike; Evropski okoljski biro
Telefon: +32 2 289 13 06
E-pošta: pieter.depous@eeb.org

Opombe
[1] Evropska unija si je zadala 20 % cilj za obnovljive vire energije do leta 2020 in 10 % cilj za obnovljive vire energije v prometu. Bioenergija, vključno s trdno biomaso in odpadki, naj bi po pričakovanjih predstavljala 60 % rabe obnovljivih virov v EU, bogoriva pa naj bi pokrila večino 10 % cilja v prometu. Biogoriva so podvržena trajnostnim kriterijem, ki zahtevajo, da gorivo zagotovi vsaj 35 % prihrankov toplogrednih plinov.

Posredna sprememba rabe zemljišč trenutno ni upoštevana, vendar direktiva od Evropske komisije zahteva, da do konca leta 2010 v sporočilu predvidi, kako nasloviti problem. Trajnostne kriterije za trdno biomaso je zahteval Evropski parlament, a na koncu niso bili vključeni v direktivo. Evropska komisija je dobila mandat, da preuči tudi to zadevo, vendar je pred kratkim sporočila, da standardov ne bo predlagala .

[2] BirdLife International: http://europe.birdlife.org

[3] Evropski okoljski biro (European Environment Bureau, EEB): www.eeb.org/

[4] European Federation for Transport and Environment (T&E):
www.transportenvironment.org; Focus društvo za sonaraven razvoj je aktiven član T&E.

[5] Ogljični dolg. Odpračevanje ogljičnega dolga, ki nastane ob kurjenju lesne biomase, lahko traja stoletja. Rezultat tega je, da je lahko biomasa bolj škodljiva za podnebje kot fosilna goriva, ki jih nadomešča. Ta študija kaže, da medtem ko raba odpadne biomasa ima lahko kratkotrajne pozitivne učinke na zmanjšanje izpustov, bo povečevanje sečnje v gozdovih v večini primerov vodilo k poslabšanju podnebne krize, in še pred analizo drugih učinkov, kot npr. izguba biotske raznovrstnosti ali povečane erozije.

[6] Pranje ogljika (Carbon laundering). Gojenje biogoriv na kmetijskih površinah ima za posledico pretvorbo gozdov in drugih naravnih območij v pridelovalna območja, za nadomestitev izgubljenih kmetijskih površin zaradi proizvodnje biogoriv. To se kaže v izpustih, ki lahko popolnoma izničijo vse podnebne koristi. Vse več je znanstvenih dokazov, da se večina trenutnih biogoriv zelo slabo odreže pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov ter da jih je večina v resnici slabših od fosilnih goriv, ki jih nadomeščajo.

[7] Poročilo je dostopno na: http://www.birdlife.org/eu/pdfs/carbon_bomb_21_06_2010.pdf