Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Razvrat ali bolezen?
Ker vas morebiti vzburjajo stopala ali lasje, to še ne pomeni, da imate parafilijo. Ta se razvije šele, ko takšna praksa postane edini način, kako oseba doseže spolno potešitev. V nadaljevanju članka preverite, kaj so pravzaprav seksualne parafilije, kje gre iskati njihove vzroke, objavljamo pa tudi seznam najpogostejših parafilij.

O tem, kaj je v seksu normalno in kaj ne, bi lahko na dolgo razpravljali, saj je "normalno" zelo prožen pojem. Po Mastersu in Johnsonovi je razlika med normalnim in nenormalnim poljubna, saj najpogosteje obsega ocenjevanje vrednosti, vprašanje pa je, kje bomo postavili mejo. V spolnosti obstaja kup neobičajnih praks, ki niso bolezen, marveč le različica normalnega spolnega vedenja.

Posebnosti spolnega vedenja …
… imenujemo parafilije. Gre za močne spolne potrebe, spolne fantazije, ki so povezane z različnimi predmeti, neobičajnimi praksami, otroki, s trpljenjem, poniževanjem … Tovrstne posebnosti pa so motnje v primeru, če se človek zelo pogosto zateka k takim fantazijam in praksam, saj sicer ne more doživeti potešitve ali pa pri tem občuti krivdo.

Pogostejše pri moških
Raziskave kažejo, da so parafilije znatno pogostejše pri moških kot pri ženskah. Narava parafilije je navadno zelo specifična in jo je le stežka mogoče spremeniti. Parafilija, ki bi jo po merilih Ameriškega psihiatričnega združenja označili kot blago ali zmerno, se le redko pojavlja zgolj občasno in epizodno – veliko pogosteje gre za trajno stanje.

Kje je vzrok?
Čeprav je še nedavno veljalo, da gre pri parafiliji zgolj za posledico nezmožnosti razvoja heteroseksualnih odnosov, novejše raziskave kažejo, da na pojav parafilije vpliva tudi potreba po zmanjšanju napetosti, ki jo povzroča strah pred kastracijo – strah pred zapuščanjem očeta pri moških in matere pri ženskah. Poleg teh dejavnikov lahko nastanku parafilije botrujejo nekatere telesne hibe, denimo zakrnelost spolnih organov in drugi biološki dejavniki. Večina teh ljudi trpi za kompleksom manjvrednosti, pogosto so zaprti vase in asocialni. Nekatere parafilije družba strogo obsoja in celo zakonsko prepoveduje, medtem ko druge zgolj blago prezira, saj niso nevarne.

Kdaj je potrebno zdravljenje?
Še enkrat poudarimo, da posamezne prvine katerekoli od parafilij še ne pomenijo motnje oziroma bolezni, vse dokler te dejavnosti in misli niso edini in izključni način doseganja spolnega vzburjenja ter potešitve. Tudi zato se poraja vprašanje o smiselnosti zdravljenja tovrstnega obnašanja. Seveda je drugače s hudimi oblikami parafilije, katerih zdravljenje zahteva tudi zakon.

Zdravljenje navadno obsega kombinacijo različnih terapevtskih tehnik, behavioristično-kognitivne, psihodinamične individualne in skupinske terapije, psihoedukacijo in tudi nekatera zdravila. Cilj kognitivne terapije je prekiniti naučeno zaporedje obnašanj in dogodkov, s posebnim seksualnim izobraževanjem pa parafilika spodbuja k vživljanju v občutja žrtev. Zdravljenje je usmerjeno v prepoznavanje sprožilcev tovrstnega vedenja ter v učenje načinov, kako se izogniti tem dražljajem oziroma razmišljanju o njih. Psihoterapija je dolgotrajna, pacientu pa skuša pokazati, kateri dogodki so bili pomembni za nastanek parafilije in kateri dnevni dogodki vplivajo na njegovo obnašanje. Velik problem je motivacija za zdravljenje, zlasti pri pacientih, ki svojega obnašanja ne doživljajo kot nenavadnega in sprevrženega. Večina ljudi namreč pride na zdravljenje šele pod pritiskom organov pregona ali prisilo zakonskega partnerja, toda z veliko volje je zdravljenje do določene mere uspešno.

V nadaljevanju objavljamo pregled neobičajnih spolnih navad po abecedi. V tokratni številki jih predstavljajo prvih pet, v naslednji številki pa še sedem.

Altokalcifilija
Fetiš visokih pet. Moškim so všeč ženske, ki nosijo visoke pete, vendar ta ljubezen sloni na drugačnih razlogih. Visoka peta je predvsem optični podaljšek noge, poleg tega vpliva na držo, saj se pri hoji na visokih petah mišice zadnjice napenjajo drugače, s čimer ji podelijo bolj erotično obliko. Ženska hodi bolj pokončno, njene prsi so bolj izbočene. Hoja na visokih petah je svojevrstno lovljenje ravnotežja, ki učinkuje zelo erotično. Zanemarljivo ni niti to, da se stopalo zdi manjše, kot je v resnici. Moškim torej ugajajo ženske, ki nosijo visoke pete, toda zaradi tega še niso altokalcifisti.

Akrotomofilija
Neustavljivo poželenje po spolnem odnosu z osebo, ki so ji amputirali katero od okončin. V ZDA izhaja celo revija Fascination, ki objavlja izključno fotografije ljudi z amputiranimi udi. Več informacij o tem vsebuje knjiga Amputees & Devotees Granta C. Riddla.

Ekshibicionizem
Patološko nagnjenje do razkazovanja svojega spolnega organa neznanim osebam (pogosteje nasprotnega spola). Včasih se oseba med razkazovanjem samozadovoljuje (ali pa to počne ko sanjari o razkazovanju), v nekaterih primerih si ekshibicionist želi presenetiti in šokirati opazovalca, v drugih pa sanjari o tem, da se opazovalec spolno vzburi. Ekshibicionizem se navadno začne kazati še pred osemnajstim letom starosto, lahko pa nastopi tudi pozneje.

Fetišizem
Seksualno vznemirjenje ob predmetih ali delih telesa, ki niso seksualne narave, ki v resnici ali pa zgolj v fantaziji pripadajo določeni osebi. Med pogostejšimi fetiši so žensko spodnje perilo, nedrčki, čevlji, škornji, nogavice … Fetišist se pogosto samozadovoljuje medtem ko drži, se drgne ali voha svoj fetiš, včasih pa od partnerja zahteva, naj fetiš nosi med spolnim odnosom. Pogosto je fetiš nujno potreben za doseganje erekcije. Fetišizem navadno nastopi v adolescenci, čeprav lahko kak predmet dobi poseben pomen že v otroštvu.

Frotirizem