Potrebujemo gospodarski sistem po meri ljudi, ne pa tega, da ljudi premeščamo po sistemu kot sužnje," je ob svoji predstavitvi na razvojnem forumu z naslovom "Kje so meje rasti: Med doktrino gospodarske rasti in nosilno sposobnostjo planeta" poudaril samostojni raziskovalec in publicist Anton Komat.

Dr. Aleksander Kešeljevič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani pa je opozoril, da samo ekonomisti ne bodo našli odgovora na sedanjo gospodarsko krizo. Razvojni forum je v prostorih Državnega sveta pripravila Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

"Globalna gospodarska kriza je nastajala desetletja in je odraz sistema, ne posledica spodrsljaja. Nadaljevanje sedanjih trendov bi bilo za človeštvo pogubno", je v uvodu v forum dejal predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič. Ob tem je poudaril, da mora biti cilj vseh razprav o prihodnjem razvoju jasen – kakovost življenja državljanov.

Nina Tome iz Umanotere je ob predstavitvi poročila Rimskega kluba o mejah rasti iz leta 1972 prikazala, da so imeli znanstveniki, ki so pred skoraj 40 leti napovedovali zlom družbeno ekonomskih in ekoloških sistemov tekom 21. stoletja, prav. Novejše raziskave namreč kažejo, da se t.i. scenarij "buisnes as usual" iz leta 1972 praktično ujema z dejanskim stanjem 40 let kasneje.

"Gospodarska rast je na cedilu pustila večino svetovnega prebivalstva," je poudarila Tometova in dodala, da smo soočeni s koncem obdobja poceni nafte, z naraščanjem cen osnovnih dobrin, degradacijo zraka, zemlje in vode, s konflikti glede naravnih virov in ključnim trenutkom izziva podnebnih sprememb: "V teh razmerah "buisnes as usual" ni več možnost," je opozorila.

Prof. dr. Ivan Kos iz Biotehniške fakultete v Ljubljani je v svoji razpravi izpostavil dejstvo, da imamo ljudje enako genetsko sliko kot pred 20 tisoč leti, da pa se je bistveno spremenilo naše okolje.

Zato je po njegovih besedah nujno zavedanje, da potrebujemo omejitve svojega ravnanja in čutenja zaradi spremenjenega okolja. "Smo pametna ali smo čuteča bitja? Se zavedamo nevarnosti našega družbenega razvoja na osnovi naših čustev?" se je vprašal.

"Ekonomisti močno vplivamo na stanje v družbi, zato nosimo tudi veliko odgovornost. Nihče od ekonomistov ni napovedal sedanje gospodarske krize, zato lahko rečemo, da je ekonomija kot veda zatajila," je priznal dr. Aleksander Kešeljevič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Dodal je, da drugačnega odgovora na izzive ekonomske krize ekonomisti sami ne bodo našli, saj potrebujemo širši odgovor. Kešeljevič je sicer še poudaril, da je gospodarska rast za ekonomiste še vedno najpomembnejši kazalec, zavzel pa se je za gospodarsko rast z občutkom.

Ekonomistka mag. Mojca Vendramin je v nadaljevanju nakazala drugačno možnost razvoja. V svoji razpravi "Živeti na planetu, ki ne raste" je poudarila, da ob sedanjem razvoju zaradi stalne rasti krčimo biokapaciteto, od katere smo odvisni.

Zato se postavlja dilema: ali ustavimo gospodarsko rast in povzročimo zlom socialnega sistema, ali pa nadaljujemo z gospodarsko rastjo in povzročimo zlom ekosistema. Rešitev Vendraminova vidi v vzdržnem razvoju, ki bi med drugim pomenil 4-6 urni delavnik in poudarjanje nematerialnega zadovoljstva.

Dr. Luka Omladič iz Filozofske fakultete v Ljubljani je opozoril na dejstvo, da "to, da si vprašanja o mejah rasti zastavljamo že 200 let, pomeni, da gre za zelo pereča vprašanja." Omladič meni, da se je v današnjem času zgodba o na kredit kupljeni brezmejnosti končala. V Sloveniji pa ga moti to, da je okoljska politika potisnjena na obrobje. "Nimamo niti ene močne politične figure, ki bi trdno stala za okoljskimi temami," je opozoril.

Ob koncu nastopajočih razpravljalcev je spregovoril še samostojni raziskovalec in publicist Anton Komat, ki je poudaril, da bomo morali zločine proti naravi in proti sočloveku plačati. "Svet uhaja iz rok," je dejal Komat in pozval politike, naj vzamejo državotvornost v svoje roke.

O vprašanju "Kje so meje rasti? Med doktrino gospodarske rasti in nosilno sposobnostjo planeta" poteka tudi spletna razprava na naslovu http://www.evropske-razprave.si/meje-rasti.

Vir: umanotera.org/etc