|  Vabilo medijem na tiskovno  konferenco: zavajanja in laži Ministrstva za zdravje glede vegetarijanske hrane  v vrtcih in šolah 
 Pred časom je v javnosti  odmeval primer vegetarijanske deklice, katero so proti njeni volji  vzgojiteljice v šoli posiljevale z mesom ter jo celo kaznovale, ker ga ni  želela jesti.
 
 Presenetljivo  in šokantno je dejstvo, da razlogi za takšno ravnanje niso (samo) v  neusposobljenosti in predsodkih posameznikov, ampak temeljijo na uradnih  navodilih in smernicah Republike Slovenije. Razloge za takšno ravnanje namreč  najdemo v prehranskih smernicah, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravstvo RS.
 
 V dokumentu "Praktikum zdravega prehranjevanja za dijake v vzgojno  izobraževalnih ustanovah", ki služi kot navodilo za prehranjevanje v šolah  in vrtcih, je recimo zapisano, da vegetarijanska prehrana ni primerna za otroke  in naj zato vzgojnoizobraževalne ustanove v RS ne nudijo vegetarijanske prehrane za vegetarijanske otroke.
 
 Za  stališča ministrstva, ki služijo kot osnova in razlog za diskriminacijo in  omejevanje proste izbire (ter v nekaterih primerih tudi za šikaniranje otrok in  njihovih staršev ali celo še kaj hujšega) bi pričakovali, da so trdno  utemeljena v najsodobnejših znanstvenih dognanjih.
 
 Vendar je omenjeno stališče  v dokumentu MZ v popolnem nasprotju s sodobnimi znanstvenimi dognanji s  področja prehrane, hkrati pa v prid svojega (mednarodni stroki nasprotujočega)  stališča v dokumentu ne citirajo prav nobene znanstvene raziskave.
 
 Zato smo MZ  pred letom dni pozvali, naj pošljejo znanstvene reference in dokaze, ki bi  dokazali pravilnost njihovih trditev (in posledično napačnost stališč  mednarodne stroke). Do danes v nobenem od odgovorov ministrstva dokazov nismo  prejeli.
 
 Na  tiskovni konferenci vam bomo predstavili znanstvena spoznanja, ki nazorno in  nedvoumno pokažejo, da so deli slovenskih prehranskih smernic v popolnem  nasprotju z mednarodno prehransko stroko.
 
 Poleg  tega bomo pokazali, da dolgoročni cilji in strategija slovenske prehranske  politike ne vključuje priporočil največjih svetovnih organizacij za  preprečevanje raka.
 
 MZ  smo seznanili o dejstvu, da so njihove smernice v nekaterih delih v konfliktu z  mednarodno stroko ter da ne vključujejo pomembnih novejših odkritij s področja  preventive rakavih obolenj. Ministrstvo je sporočilo, da smernic ne namerava  spreminjati.
 
 Dejstvo,  da del slovenskih prehranskih smernic ni v skladu z mednarodno prehransko  stroko in da cilji prehranske politike ne vključujejo mednarodno sprejetih  stališč o preprečevanju raka, je dovolj zaskrbljujoče. Naravnost alarmantno pa  je dejstvo, da kljub številnim opozorilom na napake MZ jasno sporoča, da  smernic ne namerava uskladiti z mednarodno stroko.
 To problematiko bo na tiskovni  konferenci, ki bo v torek, 4. maja ob 14. uri v mladinskem hotelu  Hostel Celica, Metelkova 8, Ljubljana predstavil mag. Marko Čenčur, član Društva za  osvoboditev živali in njihove pravice  Mag. Marko Čencur je  magistriral na Fakulteti za elektrotehniko in računalnistvo, kjer se je pri  magistrski nalogi specializairal za analizo in meritev metaboličnih procesov v  telesu človeka. Nekaj let po zaključku studija je kot znanstveni sodelavec  deloval v Laboratoriju za nelinearno dinamiko in sinergetiko na isti fakulteti,  kjer je deloval kot strokovnjak za matematicno modeliranje bioloških procesov v  človeskem telesu ter meritvah in matematični analizi bioloških signalov. 
 V času  delovanja v tem laboratoriju je dodobra spoznal metabolične procese v telesu človeka,  kar je kasneje nadgrajeval  z neformalnim študijem nutricistike ter budnim  spremljanjem znanstvene literature s podrocja klinične prehrane. Delovanje v  znanstveni instituciji mu je pustilo močan pečat znanstvenega in analitičnega  pristopa k problematiki.
 
 Zadnjih 15 let se aktivno ukvarja s preučevanjem ćloveske prehrane, specifično  z vlogo mesa oz. vegetarijanstva v sodobni človeski prehrani. Zaradi izdatnega  matematicnega znanja ter sistemskega in znanstvenega pristopa, je pri svoji  analizi prehrane izredno temeljit ter je razkril nešteto napačnih informacij,  ki jih danes preko medijev prejema povprečen bralec/bralka. Svoja spoznanja  temelji izključno na sodobnih znanstvenih raziskavah, stališčih največjih in  najbolj priznanih strokovnih organizacij, matematičnih izračunih in prehranskih  tabelah.
 
 V reviji Osvoboditev živali je objavil že precejšnje število člankov, ki so na  strokoven in znanstven način opisovali vpliv prehrane na človekovo zdravje ter  analize vsebnosti hranilnih snovi v določenih živilih. Analiziral je različne  vrste prehran, podal mnenja o tipičnih napakah ter napačnih informacijah, ki se  širijo o prehrani v slovenskem medijskem prostoru.
 
 Ker je slovenski prostor po  pravilu zelo slabo založen s strokovnjaki, ki se te tematike lotijo znanstveno,  so prispevki mag. Čencurja za slovenski medijski prostor izjemno velikega  pomena, saj uravnotežijo veliko število manj ali ne-strokovnih nasvetov in  člankov po dnevnem časopisju, ki večinoma ne temeljijo na prehranski znanosti.
 
 Obravnavano tematiko kljub znanstveni analizi poda razumljivo za povprečnega bralca,  ki v tej analizi ni domač. Tako si bralec lahko ustvari bolj uravnoteženo in  jasno mnenje o tej tematiki, saj si informacije s tega področja v našem  medijskem prostoru včasih na videz tudi nasprotujejo.
 
 Toplo  vam priporočamo, da si preberete njegov članek z naslovom Izgovori ob uživanju mesa (in zakaj ne držijo) na strani http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?pnm=05657
 
 Ostali nastopajoči:
 
 Lama Petrič, Ajdovščina
 Je ekologinja  v praksi in teoriji ter mati dveh otrok. Starejša hči je osnovnošolka, mlajša  je do jeseni še v vrtcu. S prvim septembrom nastopi OŠ.
 
 Predstavila  bo svojo pozitivno izkušnjo iz vrtca in negativno iz srednje šole - ravnatelj.  Nakazala bo možnosti, ki jih lahko vsak starš vegetarijanec uporabi v  pogajanjih za zdrave in kvalitetne obroke svojemu otroku v vrtcu in šoli.
 
 Tudi  kaj bi lahko država s svojimi pogledi na zdravo hrano in zdravje nasploh  pripomogla, če bi upoštevala smernice kvalitetne ekološke hrane in pa  pestrosti rastlinske hrane. Še posebej uvajanje starih slovenskih jedi kot  so ajdova in prosena kaša, namesto belih tesetenin, belega riža in belega  sladkorja.
 
 Julija Škarabot Plesničar - MREŽA ZDRAVJA
 Mreža  nevladnih organizacij za zdrav način življenja se zavzema za bolj zdravo  prehrano v šolah
 
 Ustrezna kvaliteta sestavin in priprave hrane je  izredno pomembna za zdrav psiho-fizičen razvoj otroka. Poleg nujnega  upoštevanja tistih staršev, ki željo za svoje otroke uravnoteženo  vegetarijansko prehrano, morajo šole v Sloveniji zagotoviti tudi čim več  ekološke, po možnosti lokalno pridelane in sezonske hrane.
 
 Predlagamo, da  država preko usposabljanj, strokovne podpore in subvencij spodbudi  večjo pridelavo ekološke hrane v Sloveniji, hkrati pa zagotovi usposabljanja za  delavce šole o pripravi polnovrednih vegetarijanskih/ekoloških  jedilnikov. Kvaliteta šolske prehrane ne sme biti žrtev varčevanja in  zniževanja stroškov, temveč pomemben dejavnik za uspešno delo šole.
 
 Primož Verbič - MREŽA ZDRAVJA
 Amandma  k Zakonu o šolski prehrani, ki je v obravnavi v DZ
 
 Zakon  o šolski prehrani, ki je v obravnavi v DZ, zelo pomanjkljivo ureja  področje, ki naj bi ga - šolsko prehrano. Osredotoča se predvsem na finančno in  organizacijsko plat, izpušča pa bistveno - zagotavjanje zdrave in kakovostne  šolske prehrane v vseh šolah za vse učence.
 
 V četrtem členu zakon sicer  določa podzakonski akt, ki naj bi vsebinsko urejal tudi kvaliteto same  prehrane (Smernice za  prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih), vendar je to po mnenju dela  stroke, politike, nevladnih organizacij in civilne družbe daleč premalo za  dejansko zagotavljanje zdrave prehrane v šolah.
 
 Finančni vidik cenovno  ustreznih šolskih malic in kosil  je sicer zelo pomemben, pri njem se  pravzaprav vse prične in konča, vendar ne smemo pozabiti na tisto  najpomembnejše - zdravje naših otrok in s tem prihodnje generacije. Nezdrava  nekakovostna hrana je danes sicer poceni, a to le na videz - jutri bo veliko  dražja od zdrave kakovostne, saj zahteva svojo ceno: bolezni in ceno njihovega  zdravljenja.
 
 Kdor pomisli le malce vnaprej, si bo hitro izračunal kaj je  ceneje: malenkost dražja zdrava in kakovostna prehrana, ki za isto zagotavlja  in vzdržuje zdravje, ali poceni nezdrava prehrana, ki bo svojo pravo ceno in  njene posledice pokazala šele v prihodnosti.
 
 Mreže nevladnih organizacij, ki  delujejo na področju zdravja zato poslancem in poslanskim skupinam predlagamo,  da v DZ pred drugo obravnavo zakona vložijo Amandma k  Zakonu o šolski prehrani, ki bo določal obveznost naročanja vsaj določenega  deleža zdrave in kakovostne šolske prehrane, v skladu s finančnimi zmožnostmi  naročnikov (šol) in kapacitetami ponudnikov (trgovcev, ekoloških kmetov, idr.).
 
 
 Poziv za uskladitev doktrine prehranske politike RS s  sodobnimi znanstvenimi dognanji in dopolnilo povezanih dokumentov
 
 Preučili smo  nekaj javnih dokumentov Ministrstva za zdravje, ki se tičejo prehrane in  prehranske politike v Republiki Sloveniji. Naše mnenje je, da se omenjene  smernice in stališča (predvsem v zvezi z vegetarijansko prehrano) ne skladajo s  sodobnimi znanstvenimi dognanji ter stališči največjih in najuglednejših  prehranskih organizacij v svetu, kot so American Dietetic Association (ADA)[1],  Dietitians of Canada (DC)[1], Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE)[2],  British Dietetic Association (BDA)[3], British Nutrition Foundation (BNF)[4] in  še mnoge druge.
 
 Stališče teh  uglednih strokovnih organizacij je, da je pravilno sestavljena (well-planned)  vegetarijanska prehrana primerna in zdrava tako za odrasle, nosečnice, doječe  matere, športnike in ostarele, kot za dojenčke, otroke in mladostnike.
 
 Stališča teh  organizacij so strokovno argumentirana in izredno dobro podprta z znanstvenimi  raziskavami.
 Zgoraj  omenjenim organizacijam je v zadnjem času svoje stališče približal tudi  slovenski Inštitut za varovanje zdravja, ki pravi da je "skrbno načrtovana  vegetarijanska prehrana primerna tako za odrasle kot za otroke".
 
 Vaše stališče  v vseh javnih dokumentih, stališčih in izjavah tretira vegetarijansko prehrano  kot "tvegano, manj (ali celo ne-) primerno za otroke in mladostnike",  kar pa je v popolnem nasprotju s stališči zgoraj omenjenih strokovnih  organizacij ter sodobnimi znanstvenimi dognanji.
 
 Primer takega stališča je  sicer dokaj nejasno mnenje vašega Razširjenega  strokovnega kolegija za pediatrijo, ki sicer explicitno tega ne izrazi,  vendar je iz ostalih izjav (npr. izjava Andreje Širca Čampa v reviji Žurnal –  "Vegetarijanstvo ni za OŠ", ter Cirile Hlastan Ribič "Javni  vrtci proti vegetarijanski prehrani" v dnevniku Večer) razvidno, da po  njihovem mnenju vegetarijanska prehrana za otroke in mladostnike ne more biti  primerna. To pa je seveda v popolnem nasprotju z omenjenimi strokovnimi stališči,  ki izrecno trdijo, da je ustrezno sestavljena vegetarijanska prehrana primerna  tako za otroke, mladostnike, kot dojenčke.
 
 Tudi stališče  enega od dokumentov vašega ministrstva (Smernice zdravega prehranjevanja v  vzgojno - izobraževalnih ustanovah) v popolnem nasprotju z zgoraj omenjenimi  strokovnimi stališči trdi: "pravilno sestavljena lakto-ovo vegetarijanska  prehrana je lahko primerna za odrasle osebe, ne pa za otroke in odraščajočo  mladino". Naj poudarimo, da ta dokument ne podpre omenjenega stališča z  kakršnimikoli referencami v strokovni literaturi.
 
 Zaradi  izredno velikega razkoraka med vašimi stališči in  praktično vsemi najvidnejšimi strokovnimi  dietetičnimi organizacijami ter dognanji sodobne znanosti vas pozivamo, da  stališče do vegetarijanske prehrane tako za otroke kot za odrasle uskladite z  omenjenimi strokovnimi organizacijami.
 
 Naj še enkrat  poudarimo, da stališča zgoraj omenjenih strokovnih organizacij temeljijo na  izdatni količini sodobnih znanstvenih dognanj in raziskav ter zato ne gre  dvomiti v pravilnost njihovih stališč. V primeru pa, da vztrajate na  nasprotovanju njihovim stališčem,  vas  vljudno prosimo, da to nasprotovanje utemeljite z ustrezno količino znanstvenih  raziskav.
 
 Predlagamo, da v skladu z znanstvenimi dognanji in stališči  priznanih, strokovnih  in uglednih  prehranskih organizacij ustrezno dopolnite/popravite dokumente, ki jih izdaja  MZ:
 
 1. Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike:
 V trenutnem programu (2005-2010)  vegetarijanska opcija ni omenjena. Ker se število vegetarijancev nezadržno  povečuje in postaja ta segment vedno številčnejši, je pomembno, da se temu  posveti tudi del Nacionalnega programa  prehranske politike. Zato predlagamo, da se posebna točka posveti  vegetarijanski prehrani, kjer naj se v skladu z dognanji stroke zapiše stavek:
 
 Pravilno sestavljena vegetarijanska  prehrana je primerna in zdrava tako za odrasle, nosečnice, doječe matere,  športnike in ostarele kot za dojenčke, otroke in mladostnike.
 
 Pod  to točko bi dodali nekaj najosnovnejših nasvetov, kako pravilno načrtovati  vegetarijansko prehrano, ki naj bo napisan strokovno, uravnoteženo in  nepristransko.
 
 V nacionalni program prehranske  politike bi bilo smiselno vključiti prehranska priporočila mednarodnega fonda  za boj proti raku (World Cancer Research  Fund) in American Institute for  Cancer Research [5]. Priporočila so izredno močno podprta z znanstvenimi  dognanji in imajo v znanstvenem svetu izredno težo.
 
 Iz ReNPPP:
 Po podatkih SURS  iz leta 2002 povprečni prebivalec Republike Slovenije zaužije 159,4 g mesa in mesnih  izdelkov na dan, od tega 73,3   g rdečega mesa, 28,1 g perutnine, 48,1 g mesnih izdelkov in  predelanega mesa...
 
 Predlog sprememb:
 
  
    | Priporočilo WCRF in AICR:
 | Stanje v SLO | Predlagano priporočilo, ki bi ga vključili v ReNPPP |  
    | Povprečna količina zaužitega rdečega    mesa populacija naj NE PRESEGA 43g na dan (300g na teden). | Prebivalec    Republike Slovenije zaužije v povprečju 73,3 g rdečega mesa na dan  | Dejavniki    tveganja za bolezni (dodati):- previsok vnos rdečega mesa
 Smernice    zdravega prehranjevanja (dodati)
 - uživajte manj rdečega mesa
 Srednjeročni    cilji Resolucije (dodati)
 - zmanjšati porabo rdečega mesa za    40%
 |  
    | Ljudje naj ne jedo mesnih izdelkov. Edina    varna količina za mesne izdelke je 0g / dan. Kakršnakoli zaužita količina mesnih izdelkov je povezana s    povečanjem tveganja za raka.  | Prebivalec    Republike Slovenije zaužije v povprečju 48,1 g mesnih izdelkov na    dan | Dejavniki    tveganja za bolezni (dodati):- previsok vnos mesnih izdelkov
 Smernice    zdravega prehranjevanja (dodati)
 - ne uživajte mesnih izdelkov
 Srednjeročni    cilji Resolucije (dodati)
 - zmanjšati porabo mesnih izdelkov    za 90%
 |  Če menite, da imate dokaze v obliki  znanstvenih raziskav, ki dokazuje da je stališče WCRF in AICR napačno, nam jih  prosim pošljite. Naj na tem mestu omenimo, da je gornje stališče pridobljeno iz  skupne analize preko 7000 (!) raziskav.
 2 . 
Standardi zdravega  prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (brez jasličnih oddelkov v  vzgojno-varstvenih organizacijah), oktober 2005
 
 Dokument ne vključuje vegetarijanskega  načina prehranjevanja. Zaradi vedno večjega števila mladostnikov, ki se na ta  način prehranjujejo, predlagamo, da se v dokument vključi tudi  vegetarijanska  prehrana. V dokument naj  se vključi stališče vodilnih prehranskih organizacij, da je pravilno pripravljena vegetarijanska prehrana primerna in zdrava  tako za otroke kot za mladostnike. Del o vegetarijanskem prehranjevanju naj  bo napisan strokovno, uravnoteženo in nepristransko.
 
 Predlagamo tudi sledeče popravke:
 V uvodu omenjenega dokumenta, povsem v  nasprotju z stališčem strokovnih organizacij in dognanjem znanosti piše, da  mladostniki, predvsem pa dekleta "uživajo premalo mesa". Ker to  stališče implicitno trdi, da vegetarijanstvo ni primerno za mladostnike, kar je  v popolnem nasprotju z znanstveno literaturo in stališči omenjenih strokovnih  organizacij predlagamo, da se to mnenje popravi ali v celoti črta.
 
 Povsem brez podlage so avtorji  zahtevno količino beljakovin dvignili iz splošno sprejete količine 8-10%  energijske vrednosti na 10-15%. Povsem isto napako so avtorji ponovili v  tretjem poglavju, kjer je govora o beljakovinah. Po pravilno navedeni  referenčni vrednosti 0.9-1g beljakovin na kilogram telesne teže (kar nanese  okrog 8% energijske vrednosti) so povsem brez tehtne razlage ali dokazov v  literaturi to vrednost spremenili na 10-15%.
 
 Spreminjanje referenčnih vrednosti  "na pamet" ni sprejemljivo za tako resen dokument. Praktično vse  strokovne organizacije trdijo, da je količina med 0.75 in 1g na kg telesne  teže za človeka dovolj, z vsemi vključenimi varovali, zato naj se v celotnem  dokumentu ta podatek uskladi s splošno sprejetimi priporočili.
 
 Popravi se tabela 8, da bo v skladu s  stališči omenjenih strokovnih prehranskih organizacij, ki trdijo, da je  prehrana tudi brez mesa (in rib) prav tako lahko primerna za mladostnike.
 
 V dokumentov mrgoli tudi manjših  nestrokovnih napak, ki vsekakor niso dostojne tako resnega dokumenta. Kot  primer navedimo trditev, da je sir vir (med drugim) "bakra, železa in  kalija". To ne drži, saj je sir izredno slab vir teh mineralov. Zato v  bodoče predlagamo uporabo bolj usposobljenih recenzentov, ki bodo take napake  sposobni odkrili in popraviti.
 
 3.  Praktikum zdravega prehranjevanja za dijake v vzgojno izobraževalnih ustanovah
 Točko 4.2 –  Brezmesni jedilniki bi bilo potrebno napisati na novo, saj je trenutno besedilo v popolnem  nasprotju s sodobnimi znanstvenimi dognanji. Poleg tega je besedilo napisano  izredno nestrokovno, saj avtorji niso razumeli niti najosnovnejših definicij  vegetarijanske prehrane in so redno omenjali ribe kot del take prehrane.
 
 Predlagamo, da se točka 4.2 zaradi  neskladja (v besedilu bi težko našli stavek, ki je v skladju) s sodobnimi  znanstvenimi dokazi in stališči uglednih dietetičnih organizacijah v popolnosti  izbriše in napiše na novo. Predlagano besedilo:
 
 Pravilno sestavljena vegetarijanska  prehrana je primerna tako za otroke kot za mladostnike. Nadaljnje besedilo bi posvetili  nasvetom, kako pripraviti polnovredne vegetarijanske obroke za otroke in  mladoletnike. Posvetili bi pozornost nekaterim pomembnim mikro- in makrohranilom  ter vitaminom. Del o vegetarijanskem prehranjevanju naj bo napisan strokovno,  uravnoteženo in nepristransko.
 
 4. Smernice zdravega  prehranjevanja za študente (subvencionirana študentska prehrana)
 Del, ki govori o vegetarijanstvu, je  napisan zelo enostransko. V dokaj kratkem besedilu so avtorji našli priložnost,  da kar na treh mestih poudarijo, da vegetarijanska prehrana prav nič ne  zmanjšuje možnosti za bolezni, v približno 90% besedila je govora o tveganosti  vegetarijanske prehrane. Znanstvene raziskave ne opravičujejo tako  enostranskega poudarka, zato predlagamo, da se besedilo uravnovesi, ter da se  korigira vse stavke, kjer so kot del uravnotežene vegetarijanske prehrane  omenjene ribe.
 
 Zaključna beseda
 
 1.  Priporočila, ki vam jih pošiljamo so osnovana na stališčih največjih avtoritet  s področja prehrane in so podprta z veliko količino znanstvene literature. Če  menite, da se vse te mednarodne organizacije motijo ter da posedujete  znanstvene študije (v dovolj veliki količini), ki bi spodbile njihova stališča,  nam jih prosim posredujte. Preučili jih bomo ter jih hkrati posredovali  omenjenim organizacijam v oceno (ob izredno mali možnosti, da jih te  organizacije niso že preučile in upoštevale v svojih stališčih).
 
 2. Od CINDI smo prejeli nekaj  literature, ki naj bi dokazala neprimernost vegetarijanske prehrane. Velika  večina poslane literature pa ironično pokaže ravno nasprotno in dokazuje, da je  vegetarijanstvo popolnoma sprejemljivo. Nekatere celo vržejo močan dvom na  pravilnost priporočil za zdravo prehranjevanje MZ. Del poslane literature pa je  kot dokaz popolnoma nepomemben, saj pokaže le, da je neuravnotežena  vegetarijanska prehrana neprimerna, kar pa je jasno že brez tega. V prilogi  pošiljamo kratek komentar na poslano literaturo.
 
 3. Ker smo mnenja, da so stališča strokovnih organizacij, na katera se sklicujemo,  pravilna, in ker ob izdatnem pregledovanju strokovne literature nismo uspeli  najti raziskav, ki bi opravičila vaša odklonilna stališča do vegetarijanstva,  vas naprošamo, da vključite zgoraj omenjene predloge v ustrezne dokumente. Ti  se nato lahko uporabljajo kot smernice zdrave prehrane.
 
 Smatramo, da je v  omenjenih dokumentih (v skladu z stališči najpomembnejših prehranskih  organizacij) potrebno JASNO navesti, da je pravilno sestavljena (well-planned) vegetarijanska  prehrana primerna in zdrava tako za odrasle, nosečnice, doječe matere,  športnike in ostarele, kot za dojenčke, otroke in mladostnike. Pisci naj se pri  pisanju odstavkov o vegetarijanstvu vzdržijo osebnih mnenj in predsodkov, ki nimajo  podlage v znanstvenih raziskavah.
 
 Trenutno stanje, ko vegetarijanska prehrana v dokumente  MZ ni vključena oz. je vključena v nasprotju s stališči znanosti in strokovnih  organizacij, je slabo predvsem zaradi:
 
  naraščujoče populacije iz vseh  starostnih obdobij, ki se prehranjujejo vegetarijansko; to je slabo sporočilo,  ki ga država, ki je vključena v izdajo dokumenta in sicer zagovarja  enakopravnost svojih državljanov, lahko posreduje javnosti,
na ta način se ustvarja pogoje za  nestrokovno in škodljivo prakso. Delavci, ki so zaposleni na mestih priprave  hrane (osebje v kuhinjah vzgojno-izobraževalnih ustanov) v omenjenem dokumentu  tako nimajo smernic, ki bi jim zagotavljale izdelavo obrokov za vegetarijansko  populacijo otrok, vključenih v sistem organizirane prehrane. To jim preprečuje  doseganje standardov uravnotežene prehrane, saj se z izključitvijo  vegetarijanske prehrane iz omenjenega dokumenta ustvarja pogoje za nestrokovne  pristope. Tako na primer zaposleni v kuhinjah, pri zagotavljanju vegetarijanskih  obrokov, preprosto odstranijo živila živalskega izvora iz jedilnikov, brez  nadomestitve omenjenih živil z ustreznimi nadomestnimi živili. 4. Prav tako vas prosimo, da bi v bodoče pri sestavljanju  omenjenih dokumentov v proces vključili Društvo za osvoboditev živali kot del  civilne družbe.
 5. Če pa ste še vedno mnenja, da so stališča zgoraj  omenjenih strokovnih organizacij napačna, pa vas naprošamo, da pošljete  znanstveno literaturo, ki opravičuje vaše stališče.
 
 Bistveno stališče je, da je uravnotežena vegetarijanska  prehrana povsem zdrava in primerna za vsa človekova obdobja. Ne trdimo, da je  neuravnotežena vegetarijanska prehrana zdrava. Zato prosim ne pošiljajte  raziskav ki:
 
  Raziskujejo  skupine z neuravnoteženimi prehranami, kot so npr. hudo omejene vegetarijanske  diete, (makrobiotična, frutarijanska, presnojeda ipd.) Take raziskave niso primerne za oceno  uravnotežene vegetarijanske diete. 
 
Raziskave, ki kažejo na pomanjkanje B12 pri veganih, ki tega vitamina  zaradi ignorance ali ideologije niso želeli uživati. Vitamin B12 je izredno  enostavno v več kot dovolj veliki količini vključiti v vegetarijansko prehrano.
 
Raziskave, ki niso pravilno načrtovane (najbolj značilna je npr. študija  dr. Allenove, ki je za tipične vegetarijance proglasila sestradane kenijske  otroke ter na osnovi njihovega (ne)zdravja vlekla sklepe o (ne)ustreznosti  zahodnih vegetarijanskih diet)
 
Citiranje poročil o posameznih primerih ni kredibilen dokaz, saj obstaja  veliko število študij, opravljenih na velikih populacijah, kjer (za razliko od  posameznih primerov) pridobimo statistično signifikantne rezultate. Glede naših zahtev pod točkami 1, 3, 4 in 5 v Zaključni besedi nam  podajte čim bolj točne informacije o vaših ukrepih in rokih v katerih bodo ti  ukrepi izvedeni. 
 Glede na 18.  člen  Uredbe o upravnem poslovanju  (Ur.l.RS, št. 20/05 s spremembami) mora organ odgovoriti na vse dopise, ki jih  prejme v fizični ali elektronski obliki, razen če so šikanoznega značaja. Organ  mora na dopis odgovoriti najkasneje v 15 dneh po prejemu le-tega, če je iz  dopisa razviden naslov pošiljatelja. Za zahtevnejše zadeve mora organ v tem  roku izdati vsaj obvestilo o nadaljnjem ukrepanju/postopanju in realnem roku.
 
 Lep pozdrav,
 za Društvo za  osvoboditev živali in njihove pravice
 pripravil mag Marko Čenčur
 
 Reference:
 [1] Position of the American Dietetic Association:  vegetarian diets - Messina VK, Burke KI, J Am Diet Assoc. 1997 Nov;97(11):1317-21
 
 [2] Deutsche Gesellschaft für  Ernährung (DGE). Ist vegetarische Ernährung für Kinder geeignet? DGE aktuell 1998; 14/ 98 vom 21.07.1998.
 
 [3] Vegetarian Diets - Keeping a Healthy Balance., BDE  (2005)
 
 [4] Vegetarian nutrition, F. Phillips, British Nutrition  Foundation, London, UK
 
 [5] Food, Nutrition, Physical Activity, and the Prevention  of Cancer: a Global Perspective, Marmot, M. and Atinmo, T. and Byers , T. and  Chen, J. and Hirohata, T. and Jackson , A. and James , W.P.T. and Kolonel ,  L.N. and Kumanyika , S. and Leitzmann , C. and Mann , J. and Powers , H.J. and  Reddy , K.S. and Riboli , E. and Rivera , J.A. and Schatzkin , A. and Seidell ,  J.C. and Shuker , D.E. and Uauy , R. and Willett , W. and Zeisel  - World Cancer Research Fund / American  Institute for Cancer Research
 
 Priloga
 
 CINDI Ljubljana ter  Katedra za javno zdravje Medicinske Fakultete v Ljubljani so poslali dokumente,  ki naj bi predvidoma dokazovali neprimernost vegetarijanske prehrane. Objavljamo seznam in kratek  komentar poslanih dokumentov:
 
 1. Stališče Razširjenega  strokovnega kolegija za pediatrijo.
 Stališče v izjavi ni podprto z nobenimi referencami v  strokovni literaturi. Dokler se to stališče ne podpre z znanstvenimi  raziskavami, to stališče ni relevantno.
 
 2. Bioavailability of  iron, zinc, and other trace minerals from vegetarian diets, American  Journal of Clinical Nutrition, Vol. 78, Janet  R Hunt
 Strokovni članek, ki dokazuje, da razlika v absorbciji  železa iz rastlinskih virov in mesa ne pomeni večje anemičnosti oz. pomanjkanja  železa pri vegetarijancih, kar potrjuje tudi množica podobnih študij:
 
 "The iron and  zinc from vegetarian diets are generally less bioavailable than from  nonvegetarian diets because of reduced meat intake as well as the tendency to  consume more phytic acid and other plant-based inhibitors of iron and zinc  absorption. However, in Western countries with varied and abundant food  supplies, it is not clear that this reduced bioavailability has any functional  consequences. Although vegetarians tend to have lower iron stores than  omnivores, they appear to have no greater incidence of iron deficiency anemia."
 
 Pričujoči članek  torej podkrepljuje dejstvo, da je vegetarijanstvo (vsaj kar se tiče železa)  popolnoma sprejemljivo. To podpirajo tudi druge študije (razvidne iz Tabele 2  pričujoče študije), zato ta znanstveni članek ni smiseln kot dokaz o  neprimernosti vegetarijanstva. Ravno nasprotno, dokazuje, da vegetarijanci  nimajo nič večjih problemov s slabokrvnostjo kot vsejedi.
 
 3. Vsebnost  maščob in beljakovin ter energijska gostota v mesnih in brezmesnih obrokih v  vrtcih, Planšak Suzana, Dietetikus Letn 8, str 2-5
 Tu avtorica ugotavlja, da je zastopanost makrohranil v vegetarijanskem  jedilniku za otroke 4-6 let starosti povsem ustrezna in v skladu z zahtevami. Tudi  ta članek je uporaben kot dokaz, da je lahko vegetarijanska prehrana otrok  povsem ustrezna, nikakor pa ni smiseln kot dokaz o neprimernosti  vegetarijanstva, prej obratno.
 
 4. Lifestyle  Determinants and Mortality in German Vegetarian and Health-Conscious Persons:  Result of a 21 Year Follow-up, Jenny Chang-Claude et. al.
 Ta študija  primerja vegetarijance z vsejedimi osebami, ki živijo izredno zdrav življenski  slog. Vsejedi subjekti v tej študiji torej živijo po priporočilih MZ glede  prehrane, uživajo zelo malo mesa ter veliko sadja in zelenjave, se veliko  gibljejo, ne kadijo in ne pijejo.
 
 Če bi torej teza o neprimernosti/manjši  primernosti vegetarijansta držala (vaše stališče je, da je uravnotežena mešana  prehrana bolj ustrezna kot vegetarijanska), bi posamezniki, ki se držijo vaših  priporočil zdravega prehranjevanja pokazali ZNATNO BOLJŠE zdravje od  vegetarijancev, ki se - po vašem mnenju – prehranjujejo tvegano/pomanjkljivo.  Vendar ta študija dokazuje ravno nasprotno.
 
 Zdravje uravnoteženo-vsejedih  posameznikov NE PRESEŽE zdravja  vegetarijancev. V določenih segmentih (ishemične bolezni srca in bolezni srca  in ožilja) pa po tej raziskavi kljub uživanju priporočene, uravnotežene vsejede  prehrane – zaostajajo za vegetarijansko populacijo.
 
 Torej tudi ta raziskava nikakor ni smiselna kot dokaz o neprimernosti  vegetarijanstva, saj dokazuje ravno obratno!
 
 Nasploh študije, ki primerjajo vegetarijance in nevegetarijance niso  primerne za ugotavljanje potrebnosti/škodljivosti mesa v prehrani, saj tipično  ne določajo količine zaužitega mesa. Vse toksikološke raziskave morajo določiti  količino (dozo), da lahko študirajo odnos med količino in efektom  (dose-response).
 
 Kot primer: več kot dve tretjini "zdravih vsejedov"  v pričujoči študiji je jedlo meso MANJ kot enkrat mesečno! Kar je VELIKO MANJ  kot je vaše priporočilo za meso. Torej so vsejedi v tej študiji bili praktično  vegetarijanci. Iz pričujoče študije zato nikakor ni moč sklepati, da so vaše  (veliko višje) priporočene količine mesa varne.
 
 Kot zanimivost pa je ta raziskava naredila neke vrste dose-response  podštudijo in ugotovila zelo zanimive rezultate. Pokaže namreč, da če oseba jé  ribe več kot enkrat mesečno, se POVEČA možnost (v primerjavi s tistimi, ki rib  sploh ne jedo) za bolezni srca in ožilja za 24%, za ishemično bolezen srca pa  kar za 111%. To pa je ravno v nasprotju z vašimi priporočili.
 
 Prav tako pokaže, da uživanje mesa več kot enkrat mesečno  (torej v manjši količini ki jo priporočate kot primerno) povzroči povečanje  omenjenih bolezni za 39% in 80%. Če kaj, potem ta raziskava pokaže, da bi  morali razmisliti o količinah mesa, predvsem pa rib, ki jih priporočate kot  neškodljive oz. koristne. Vsekakor ta raziskava niti slučajno ne pokaže  vegetarijanstva kot neprimernega, dokaže ravno obratno.
 
 5. Iron status of  vegetarians, American Journal of Clinical Nutrition, Vol 59, WJ. Craig
 Še en strokovni članek, ki pokaže, da uravnotežena  vegetarijanska dieta zadosti potrebam po železu ter da odsotnost mesa v  prehrani ne povzroča pomanjkanja železa:
 
 "An  appropriately planned well-balanced vegetarian diet is compatible with an  adequate iron status. Although the iron stores of vegetarians may be reduced,  the incidence of iron-deficiency anemia in vegetarians is not significantly  different from that in omnivores."
 
 Omenja, da  izredno omejene diete (npr. makrobijotična) sicer lahko povzročijo pomanjkanje  železa, vendar tu govorimo o primerno načrtovanih, uravnoteženih  vegetarijanskih dietah, ki pa po trditvah te študije zadostijo vsem potrebam po  železu. Podobno trdi tudi za otroke: "...  children, who consume a balanced lactoovovegetarian or vegan diet have an iron  status similar to children who are omnivores."
 
 Torej tako kot  študija pod točko 2, tudi ta študija ni smiselna kot dokaz o neprimernosti  vegetarijanstva, ravno nasprotno, kar se tiče železa je uravnotežena  vegetarijanska in veganska dieta – (glede na študijo) povsem primerna, tudi za  otroke!
 
 6. Neurologic  Impairment in Children Associated with Maternal Dietary Deficiency of Cobalamin, Georgia,  2001
 V tem poročilu (ki nikakor ne more biti kvalificiran kot  znanstvena raziskava) poročajo o pomanjkanju vitamina B12 pri dveh otrocih  mater, ki nista uživali tega vitamina. Vsaka uravnotežena vegetarijanska dieta  vsebuje več kot dovolj tega vitamina, zato poročilo, ki kaže, da neuravnotežena  dieta brez B12 povzroča pomanjkanja le-tega ne dokaže ničesar drugega kot to,  da je potrebno v vegetarijansko (vegansko) dieto vključiti vitamin B12. Vitamin  B12 je v vegetarijansko dieto izredno enostavno vključiti tudi če le-ta ne  vključuje mleka ali jajc.
 
 Kot prvo,  poročilo o posameznih primerih ne more služiti kot vodilo za tipiziranje in  oceno celotne populacije, saj je statistično nepomembno. Kot drugo, to poročilo  ne more služiti kot dokaz za neprimernost uravnotežene vegetarijanske diete,  saj je v tako dieto več kot enostavno vključiti dovolj tega vitamina.
 
 7. Metabolic  complication and neurologic manifestations of vitamin B12 deficiency in  children of vegetarian mothers, Smolka V, et. al
 Poročilo,  podobno kot pod točko 6, ugotavlja, da ker mati ni uživala vitamina B12  pripelje do pomanjkanja tega vitamina pri njenem otroku. Iz popolnoma enakih  razlogov kot gornje poročilo tudi to poročilo ne more služiti kot dokaz o  neprimernosti uravnotežene vegetarijanske diete, saj je v tako dieto več kot  enostavno vključiti dovolj tega vitamina.
 
 8. Maternal  vegan diet caousing a serious infantile neurological disorder due to vitamin  B12 deficiency, Kuehne. T, Bubl R
 Poročilo,  podobno kot pod točko 6, ugotavlja, da ker mati ni uživala vitamina B12  pripelje do pomanjkanja tega vitamina pri njenem otroku. Iz popolnoma enakih  razlogov kot gornji poročili tudi to poročilo ne more služiti kot dokaz o  neprimernosti uravnotežene vegetarijanske diete, saj je v tako dieto več kot  enostavno vključiti dovolj tega vitamina.
 
 9. Ponovljeno isto poročilo kot pod številko 7
 
 10. Diet  or health – the linkage between vegetarianism and anorexia nercosa, Aloufy A,  Latzer Y.
 Članek, ki  raziskuje verjetnost, da mladostniki zlorabijo vegetarijanstvo kot pretvezo za  motnje hranjenja. Članek se ukvarja bolj z razlogi za vegetarijanstvo kot z  primernostjo uravnotežene vegetarinajske prehrane za mladostnike, tako da tudi  ta članek vsekakor ni dokaz o neprimernosti uravnotežene vegetarijanske  prehrane.
 
 11. Health  Risks for Children Raised on Vegan or Vegetarian Diets, Giannini, Alberto MD;  Mirra, Nadia MD; Patria, Maria Francesca MD
 Poročilo, kjer  so zdravniki ugotovili, da je 12 mesečni otrok ob izredno bizarni dieti  IZKLJUČNO osličjega mleka (!!) utrpel pomanjkanje železa. Mleko kot izključna  hrana za dojenčke od 6 mesecev naprej nikakor ni priporočljiva, saj ne vsebuje  nobenega železa, zato je tak rezultat povsem predvidljiv. Vključitev žitaric in  druge trde hrane je omenjenemu otroku (jasno) popravilo stanje.
 
 Sklepanje, da  je vegetarijanska hrana neprimerna zato, ker so se neki starši odločili svojemu  otroku dajati izjemno bizarno in neprimerno prehrano, je nesmiselno. Podobno  kot gornja poročila zato tudi to poročilo ni smiselno kot dokaz o neprimernosti  uravnotežene vegetarijanske prehrane, prej služi kot primer, kako bizarne diete  se ob pomanjkanju strokovnih nasvetov domislijo nekateri starši.
 
 Zato to poročilo  bolj služi kot primer, da je veliko primerneje priznati vegetarijanstvo kot  primerno prehrambeno opcijo ter hkrati podati navodila, kako se zdravo  prehranjevati na tak način, kot pa označiti vegetarijanstvo kot neprimerno ter  favorizirati mešano prehrano kot edino opcijo.
 
 12. Brestfeeding  and vegan diets, Wagnon J, et. al.
 Poročilo,  podobno kot pod točko 6, ugotavlja, da ker mati ni uživala vitamina B12  pripelje do pomanjkanja tega vitamina pri njenem otroku. Iz popolnoma enakih  razlogov kot gornja poročila tudi to poročilo ne more služiti kot dokaz o  neprimernosti uravnotežene vegetarijanske diete, saj je v tako dieto več kot  enostavno vključiti dovolj tega vitamina.
 |