22. APRIL – SVETOVNI DAN ZEMLJE

Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. Koliko simbolične pa tudi prave lepote je v seljenju ptic, v plimi in oseki bibavice, v zvitih popkih, pripravljenih na pomlad. Nekaj neskončno zdravilnega je v ponavljajočih se pripevih narave – zagotovilo, da po noči pride zora in po zimi pomlad.
Rachel Carson: Občutek čudežnosti

22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več kot 30 let. Namen tega dne je opozoriti javnost na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Planet Zemlja je radoživa, morda edinstvena in zato osamljena kapljica v vesolju. Rastline, živali, ptice, gozdovi, oceani, reke in livade – vse to, zaradi česar je naš svet tako raznolik, pa je, zaradi nas samih, v čedalje večji nevarnosti. Z izginjanjem raznovrstnosti življenja lahko izginejo tudi stvari, ki so nam povsem samoumevne, na primer čista voda, svež zrak, dobra hrana. Ali si lahko zamislite življenje brez sprehodov po gozdu, petja ptic in rastlin okoli nas?

Biotska raznovrstnost na našem planetu ne nudi samo preživetja, ampak tudi lepoto. Raznovrstnost živih bitij poleg ostalih delov sveta izgubljamo tudi povsod po Evropi. Obdarjeni smo s čudovito raznoliko pokrajino, od Alp do gozdov in mokrišč. Na vseh teh območjih so si ustvarile dom različne prostoživeče vrste. Vendar pa so zdaj številne živali in rastline ogrožene, nekaj vrst je že povsem izumrlo. V Evropi je ogroženih 42 odstotkov sesalcev in ptic, 45 odstotkov plazilcev in metuljev in 30 odstotkov dvoživk. Ogroženih je tudi 800 vrst rastlin, iz katerih bi morda lahko naredili nova zdravila in pripomočke – ker pa izumirajo, ne bomo nikoli vedeli, kako koristne bi lahko bile. Raznolikost živalskih in rastlinskih vrst je bistvena za gospodarsko uspešnost, varnost, zdravje in druga pomembna področja vsakdanjega življenja ljudi.

Izgubo biotske raznovrstnosti povzročajo podnebne spremembe, uničevanje naravnega življenjskega okolja zaradi intenzivnega kmetovanja in gradnje, onesnaževanja in pretiranega izkoriščanja gozdov, oceanov, rek, jezer in prsti.

Podnebne spremembe so eden največjih izzivov današnjega časa. Če ne bomo ukrepali takoj, bodo našemu planetu povzročile resno škodo in dramatično spremenile naš način življenja. V zadnjih sto letih se je povprečna temperatura zraka na zemeljski površini dvignila za 0,74° C. To se morda ne zdi veliko, vendar je treba vedeti, da je 20. stoletje najtoplejše stoletje in so 90. leta najtoplejše desetletje v zadnjih tisoč letih. Segrevanje se še nadaljuje in vseh 11 najtoplejših let, o katerih imamo podatke, se je zvrstilo v zadnjih 12. letih.

Zakaj sploh gre? V osnovi gre za to, kako danes živimo, še posebej v bogatih in razvitih delih sveta, na primer v Evropi in Severni Ameriki. Naši prevozni sistemi, elektrarne, ki nas grejejo in zagotavljajo elektriko, tovarne, ki proizvajajo izdelke za našo uporabo, kmetijstvo, ki proizvaja hrano za nas, vse to igra pomembno vlogo pri spreminjanju podnebja, saj ob tem nastajajo velikanske količine toplogrednih plinov. S sežiganjem fosilnih goriv in intenzivno živinorejo sproščamo v ozračje ogljikov dioksid in metan, ki zadržujeta toplotno sevanje v ozračju. Ta, z ravnanji ljudi okrepljeni 'učinek tople grede', ustvarja motnje podnebnega sistema. Toplogredni plini preprečujejo ohlajanje Zemlje, ker pa jih proizvajamo čedalje več, se svetovne temperature dvigajo. Kakšne so in bodo posledice? Polarni ledeni kapi se topita, dviguje se morska gladina, pojavljajo se ekstremne vremenske razmere – viharji, poplave, suše in vročinski valovi, živali in rastline izumirajo. Več kot milijarda ljudi po svetu nima dostopa do čiste pitne vode.

Kaj lahko storimo za okolju ustreznejši razvoj v prihodnje? Kako reševati obstoječe okoljske probleme in preprečiti njihovo naraščanje?

Temeljna ukrepa na poti k reševanju okoljskih problemov sta uporaba obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo.
.
Obnovljivi viri energije vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so: sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah ali potokih (hidroenergija), fotosinteza, s katero rastline gradijo biomaso, in zemeljski toplotni tokovi (geotermalna energija). Ko iz njih proizvajamo energijo, jih ne porabljamo, zato ni nevarnosti, da bi jih zmanjkalo. Dobra stran obnovljivih virov energije je tudi ta, da so to čisti viri, ki imajo na okolje zelo malo slabega vpliva. Obnovljive vire z napravami pretvorimo v druge oblike energije, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju - toploto, svetlobo, električno energijo, mehansko delo in podobno. Z večjo izrabo obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote in elektrike zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov in s tem prispevamo v boju proti podnebnim spremembam.

Varčevanje z energijo je nedvomno najhitrejši in najbolj učinkovit način reševanja problematike podnebnih sprememb, ohranjanja naravnih virov in skrbi za okolje.

Da bodo tudi naši otroci deležni tega, česar smo deležni mi, moramo začeti z učinkovito rabo energije že danes! Pomembno je, da se zavedamo, da se varčevanje začne v naših glavah. Začne se z našim ozaveščanjem, da energija ni sama po sebi umevna in dana v neomejenih količinah. Majhne spremembe vsakodnevnih navad lahko pomagajo privarčevati energijo, ne da bi vplivale na kakovost našega življenja. Pravzaprav nam lahko celo prihranijo denar. Zato uporabljajmo varčne žarnice, ugašajmo luči, kadar jih ne potrebujemo, varčujmo s toplo vodo, pokrijmo lonec med kuhanjem, manj časa uporabljajmo računalnik, glejmo manj televizije. Ne pozabimo na izklapljanje vseh naprav, če jih več ne uporabljamo, kajti tudi v stanju »stand by« porabijo veliko električne energije. Preklopimo na zeleno elektriko. Zamenjajmo stara okna in poskrbimo za dobro izolacijo našega doma. Reciklirajmo in zmanjšajmo količino odpadkov. Uporabljajmo javni prevoz, kolesarimo in hodimo. Uporabljajmo sezonska živila, pridelana v okolici. Posadimo drevo.

Naj bo naše vodilo naslednje: znižujmo, ugašajmo, reciklirajmo, hodimo. Postanimo odgovorni potrošniki!
Živeti moramo s spoznanjem, da je prihodnost sveta odvisna od ravnanja vsakega izmed nas. Zemlja je naš skupni dom. Naj nas misli in dejanja za dobrobit našega planeta spremljajo vsak dan. Vzemimo si čas in razmislimo, kaj dobrega lahko naredimo za naš skupni dom, za sočloveka in tudi zase. Naj bo 22. april – dan Zemlje vsak dan.

www.energap.si

Viri:
- Šorgo Andrej in drugi: Okoljska vzgoja : učbenik za izbirni predmet v 7., 8. in 9. razredu devetletne osnovne šole
- Evropski rokovnik – izbira je tvoja, 2008-2009
- http://ec.europa.eu/environment/climat/campaign/pdf/toolkit_sl.pdf
- http://www.energap.si