Ker predlagani zakon o Triglavskem Narodnem Parku ni izpolnil pričakovanja iz spomenice z dne 01.09.2004 ter obljube takratne vlade in parlamenta, da bodo upoštevali pripombe NVO, v mednarodnem društvu ALPE ADRIA GREEN, ki ima sedež v parkovni občini in v svojem članstvu združuje tudi posameznike in lokalna društva za zaščito okolja in narave v zgornje savski dolini, zavračamo v celoti predlagan zakon o Triglavskem narodnem parku, ter predlagamo Državnemu zboru, da sprejme predlog zakona o Triglavskem narodnem parku ( v prilogi), ki so ga pripravile NVO.

Triglavsko pogorje z okolico je že od nekdaj Slovencem pomenil več kot le gore, doline in jezera. Magično-verski svet pred krščanstvom starih Slovencev je vpisan v običajih in tradicijah slovanskih narodov, o katerih je na žalost zelo malo znanega, največ je zunaj tega sveta ali opisano kasneje v 6. in 12. stoletju po n. š.

Narodna slovenska tradicija hrani vseeno nekatere zelo pomembne sledi, kot so tiste, ki se nanašajo na sveto drevo, na njihovo največje predkrščansko božanstvo in čaščenje pomembnih ženskih božanstev, ki so vezane na skale in vodo.

Trije stilizirani vrhovi od 20.stoletja dalje so vojaški in državni simbol Slovencev, predstavljajo Triglav, ki je s svojimi 2864 metri tudi najvišji vrh v Sloveniji in vzhodnih Alpah. O nastanku tega poimenovanja ni neposrednih informacij, vendar si lahko predstavljamo, da se nanaša na prvo naseljevanje Slovencev na tem območju v 6-7 stoletju, ko so označili kraje s svojo kulturo in jih poimenovali v svojem jeziku.

Tradicija veleva, da ime, ki so ga dali najvišji in najbolj veličastni gori, ki se je dvigala v nebo v novi domovini, je ime njihovega najvišjega božanstva, ki pa je bilo izbrisano v pokristjanjevanju že v 8. stoletju.
Prav na vznožju Triglava je umeščena legenda o posebnih ženskih božanstvih – belih ženah- poimenovane tudi bele vile.

Ledena dolina jezera pod vrhovi Triglava in skalovje, ki obdaja jezera, naj bi bilo nepristopno svetišče, ki naj bi jih čudežno varovala prav ta božanstva kot zaščitnikih ljudi in prostorov. Imela so lastno čredo belih kozorogov, ki jih je vodil kozorog z zlatimi rogovi, imenovan torej Zlatorog. Ta naj bi imel nadnaravne sposobnosti kot sta neranljivost in znanje o tem, kje je skrit zaklad pod hribom Bogatin. Če ga je kdo hotel ujeti, ker ga je skrivnostni Zeleni Lovec najprej k temu naščuval in ga potem zasmehoval, je umrl v tem svetoskrunskem podvigu.

Bele žene predstavljajo skale in vode, izmed katerih je največje Bohinjsko jezero. Ime spominja na boginjsko jezero, torej jezero boginj (ali vil). Tudi ime hriba Bogatin izhaja iz besede bogat, nanaša se na ta hrib, kjer je skrito bogastvo. Jezero se nahaja med hribi in ga polnijo bližnji slapovi reke Savice. Na izlivu jezera v Savo Bohinjko se nahaja starodavna cerkvica Sv. Janeza Krstnika; ta cerkvica je bila nekdaj samotna, tam pa so se vršili obredi še pred prihodom krščanstva.

Zeleni Lovec, duh narave, v sebi združuje videz Zelenega Jurija in vedenje hudiča zapeljivca. Zlatorog predstavlja magično podobo, ki je predstavljena v vseh evropskih in univerzalnih tradicijah. Mitologija čudežne živali, ki uteleša ne samo totemski duh svoje vrste, ampak tudi vso naravo, kaznujoč skrunitelje in nagrajujoč tiste, ki jo spoštujejo, je prisotna ne samo med evropskimi narodi, ampak tudi v drugih kulturah človeštva. Predstavlja se v obliki jelena ali drugih živali z rogovi-torej v povezavi s čaščenjem Boga z rogovi.

Ta prostor so čuvali in očuvali rodovi Slovencev. Že v prejšnem stoletju so osveščeni Slovenci zavedli, da morajo to krajino ohraniti kot simbol Slovenstva in so zato takratnim oblastem poslali peticijo z zahtevo o zavarovanju tega prostora.

Po osamosvojitvi Slovenije so se zopet pojavili megalomanski načrti kapitala in pohlepne politike z zavajanjem javosti, da ta prostor uničijo in uničijo za vse nadaljne rodove, kar dokazuje tudi sedanji predlog zakona o Triglavskem Narodnem Parku, ki bi zaščitil samo še prostor nad gozdno mejo in še tega ne v celoti!

Kako bo v bodoče zgledal TNP, če bo ta zakon sprejet si lahko ogledate na Pokljuki in na dvojnem jezeru.
Upam, da bomo zbližali stališča in s tem učuvali ta prostor našim zanamcem.

Predsednik Alpe Adria Green  
Vojko Bernard  

Predlog zakona TNP