PORT-AU-PRINCE, Haiti – Med svojim delom na Haitiju, kamor so me poslali kot UNICEF-ovega fotografa, sem imel možnost spoznati petletno Sterling Vincent – deklico, ki je bila po potresu, ki je Haiti prizadel 12. januarja, ločena od svoje družine. Čeprav sem jo spoznaval le dva dneva, bodo njena radost, pogum in odločnost, z menoj ostali za vedno.

UNICEF-ova ekipa nujne pomoči je o Sterling izvedela od enega izmed naših sodelavcev na terenu. Prebivala je pri družini, ki jo je sprejela v Carrefour Feuille, v soseski haitske prestolnice.

Risanje preteklosti

Sterling ni znala podati nobene informacije, ki bi omogočila identifikacijo njenih staršev ali lokacijo njenega doma. Marie de la Soudière, UNICEF-ova strokovnjakinja za zaščito otrok, se je zato odločila, da bo poizkusila s posebno tehniko, ki vključuje, da otrok nariše karkoli se lahko spomni o svoji preteklosti.

V 30 minutah je Sterling narisala sliko svoje hiše ter pokopališča in cerkve, ki sta bila po njenih besedah blizu. Spomnila se je podrobnosti o svojih sorojencih, vedela pa je tudi ime svojega učitelja in pastorja v cerkvi.

UNICEF-ova ekipa je pričela z iskanjem dekličinega doma. Vodila jih je Sterling. Več milj smo hiteli peš, med tem ko nas je vodila mimo znanih točk, vključno z glavnim stadionom v Port-au-Princu. Sem ter tja se je ustavila in komentirala nekaj, kar je prepoznala: porušeno hišo, na primer, ali pa pekarno, kjer je njena družina kupovala kruh. Včasih se je zdelo, da naše iskanje ne bo obrodilo sadov. Odrasli smo se potili in le stežka nadaljevali. Spraševali smo se, ali ta deklica resnično vsaj približno ve, kam nas vodi.

Razblinjeni upi

Nato pa je Sterling začela teči v hrib ter vso pot pela in plesala. Vodila nas je skozi ruševine in številna šotorska naselja, proti skupini hiš. "Teta Elude!" je klicala.

Iz ene izmed hiš je pritekla ženska in izkazalo se je, da je to Sterlingina teta, ki je iskala dekličino starejšo sestro, Shasho. Teta Elude je prinesla košček papirja, na katerem je bila telefonska številka – rekli so, da je bila to kontaktna številka Sterlinginega očeta. Sterling je z enim izmed naših mobilnih telefonov zavrtela številko. Ko je bila veza vzpostavljena, smo zajeli dih in čakali. Namesto Sterlinginih vzklikov veselja, pa smo slišali, da je prišlo do nekakšnega problema, neke zmede. Čeprav je po telefonu govorila s številnimi ljudmi, je bila Sterling mnenja, da ni dobila svojega očeta.Ko je odložila, smo se poslovili od njene tete in sestre ter začeli hoditi po dolgi poti proti našemu avtomobilu. Naši upi so se razblinili.

Prihod presenečenja

Ob vznožju hriba pa se je zgodba zasukala na presenetljiv način. Razširjenih rok in objokanih oči, je proti nam začel hoditi moški. Kar naenkrat je Sterling zaklicala "Očka!"

V resnici je po telefonu dobila svojega očeta, Iste Miu Vincenta, vendar pa ni prepoznala njegovega glasu. Po tem, ko je prejel klic, je stekel proti motorističnemu taksiju. Voznik je zahteval preveč denarja, je dejal gospod Vincent, vendar "sem mu rekel vseeno mi je, samo odpeljite me k moji hčerki.'"

Gospod Vincent se je spomnil dneva, ko se je ločil od svoje hčerke. Približno 10 dni po potresu je Sterling in Shasho pustil pri teti in zgodaj odšel v službo. "Ko sem se ponoči vrnil," je dejal, "Sterling ni bilo nikjer... Povedali so mi, da je odšla po kruh in se ni vrnila."

Ponovno združena družina

UNICEF je s pomočjo svojih partnerjev in haitske vlade preveril zgodbo na podlagi informacij, ki so jih dale priče, družina, ki je gostila Sterling, kot tudi starešine skupnosti. Potem je bilo dokončno: družina je bila ponovno združena.

Za družino, ki je v Carrefour Feuille gostila Sterling, smo kupili nekaj manjših daril, kot tudi zvezke, barvice in milo za Sterling. Ko se je dokončno poslovila od ljudi, ki so skrbeli za njo, je Sterling iz svoje torbe vzela eno milo in ga podarila eni izmed žensk iz skupnosti.

Na vseh prašnih cestah, so družine v Sterlingini skupnosti hitele iz svojih hiš, da bi jo pozdravile. Ko smo končno prišli do njene hiše, ki je stala na hribu z razgledom na prestolnico, je Sterling nemudoma odložila torbo z dobrinami. Namenoma in previdno je ven vzela zvezek in barvice, s prekrižanimi nogami sedla na tla svoje sobe ter pričela risati.

Shezhad Nooran

www.unicef.si