NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 21-avg
  • Bralnica: Roman na maturi z Borutom Golobom

  • sreda 22-avg
  • Delavnica premagovanja ovir - Parkour

  • četrtek 23-avg
  • Četrtki na Livadi: Kreiranje udobnih prostorov

  • petek 24-avg
  • Intenzivna transformativna vikend delavnica "Aktivacija lastnih zdravilnih moči"
  • Harmony program poletje 2018 na Pašmanu

  • sobota 25-avg
  • 12. Ivanocyjev pohod

  • nedelja 26-avg
  • Komarjeva nedelja

  • petek 31-avg
  • Harmony program poletje 2018 na Pašmanu

  • nedelja 02-sep
  • Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok 2. septembra vabi k obisku!

  • ponedeljek 03-sep
  • Ringu Tulku Rinpoče - Umetnost sreče IV

  • sreda 05-sep
  • Srečanje z Bracom v Zagrebu, krogle v Zavidovićih, bosanske piramide, Sarajevo, program pri dervišu, Jajce in še veliko Bosne

  • sobota 08-sep
  • 17. EKOPRAZNIK: Eko, zdravo, njammm

  • sreda 12-sep
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • petek 14-sep
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • sobota 15-sep
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • nedelja 16-sep
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Srečanje   
    ponedeljek, 2. april 2018 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Vroče poletje je bilo tistega davnega avgusta. Za razliko od večine svojih vrstnikov sem počitniške dni preživljala za debelimi zidovi stare bolnišnične zgradbe. V prvem nadstropju, soba ena, nas je bilo enajst žena, jaz, s svojimi rosnimi leti, daleč najmlajša. Dnevi so tekli, njihovo enoličnost so razbijala le pripovedovanja življenjskih zgodb teh žena.

    Dobro sem se počutila med njimi, vedela sem, da so me letom navkljub vzele 'za svojo'. Izžarevala sem svežino mladosti in radost, kar je dobro delo tudi drugim. Še zlasti nežno, s posebno milino, me je pogledovala ženica, ki je bila po letih moje nasprotje. Daleč najstarejša in najbolj utrujena.

    Med vsemi je bila tudi najbolj bolna, njena tukajšnja pot je šla h koncu. Molče, a z zanimanjem, je sledila dogajanju v bolniški sobi. Zelo redko je govorila. Če se je oglasila, je bilo le na kratko. Najina pogleda sta se velikokrat srečala in kot posebno darilo sva si mnogokrat izmenjali nasmeh. Večino časa je preležala, nekajkrat na dan pa se je tudi dvignila v sedeč položaj, a nikoli za dolgo.

    Najraje sem jo opazovala zjutraj in zvečer. Takrat se je vzravnala na postelji, se počasi obrnila na svojo desno stran in odprla predal omarice ob postelji. Iz njega je vzela glavnik in si ga položila v naročje. Nato je dvignila roke proti zatilju, da si odpne kito belosivih las. Kita se je spustila po upognjenem hrbtu. S počasno kretnjo jo je položila na levo ramo in jo s prsti razpletla. Vzela je glavnik iz naročja ter začela previdno in počasi z dolgimi potegi česati svoje redke bele lase. Ko je končala, je glavnik ponovno položila v naročje in spretno, a počasi, spletla kito ter jo v klobčiču ponovno zvila na zatilju.

    Vse to je bil poseben obred, ki se je dogajal dvakrat na dan. Pri tem je bil nekaj posebnega njen obraz. Iz njega je postopno izginjala izmučenost, kot da se je preplet gub na njenem obrazu nekam izgubil. Sijala je v posebni lepoti, ki je vedno znova pritegovala mojo pozornost. Kje so bile njene misli v tistih trenutkih? Komu jih je namenila? Kaj je doživljala? To je bila skrivnost. Lahko sem le opazovala spremembe na njenem telesu. Iz zamaknjenosti, v kateri je bila, se je širil mir po prostoru in prav ta spokoj me je nezadržno pritegoval. Hrepenela sem po tem, da bi se smela dotakniti njenih las, a sem le nemo sedela na postelji in jo opazovala.

    Tudi tisti večer se je obred ponovil. Vse se je odvijalo točno tako kot že dneve prej. Razpletla si je lase, segla po glavnik, si ga položila v naročje … Ko pa je glavnik vzela v roke, da bi začela s česanjem, je za trenutek izstopila iz zamaknjenosti in usmerila pogled naravnost vame. Dvignila je glavnik s kretnjo, ki je pomenila, da mi ga ponuja. Sedla sem na njeno posteljo in začela česati bele lase. Pod rokami sem čutila vso krhkost njenega postaranega telesa in previdno vlekla glavnik od temena pa do sredine hrbta. Popolnoma se mi je prepustila. Skozi telesni dotik sem vse bolj čutila, da se druga druge dotikava še drugače. Njena starost in moja mladost sta izginili. Skoraj oprijemljiv občutek lepote in harmonije naju je povezal in me povsem izpolnil. V njem sva ostali vse, dokler nisem spletla kite in jo zvila na zatilju točno tako, kot je to počela sama.

    Zbegana nad intenzivnostjo dogajanja v sebi in očarana nad notranjo lepoto drugega človeka sem se vrnila v svojo posteljo.

    Renata Bokan
    www.cdk.si/soutripanje

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.cdk.si/soutripanje
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Srečanje | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Srečanje

    Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 2. april 2018 @ 16:31 CEST

    tole je že na robu :/


    Srečanje

    Prispeval/a: AnaH dne četrtek, 5. april 2018 @ 09:43 CEST
    Naj uspeva rahločutnost, zato hvala za gornji članek.

    Ko sem bila pred mnogimi leti v bolnišnici, je v sobi ležala pacientka pri 90-ih, ki se sploh ni zavedala ničesar okoli sebe.

    Ko so pozno zvečer druge že spale, sem pozvonila dežurni sestri, da bi jo vso zvito in zgrbljeno in skoraj golo v postelji bolje namestila in pokrila, ker sama tega nisem mogla.

    Pa sem od sestre bila opozorjena, naj jo drugič kličem le, ko jo bom potrebovala z a s e .



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2018 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,28 seconds