NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 20-mar
  • Ljubljana. zgodovina. mesto.

  • petek 22-mar
  • Mednarodni festival Čili in čokolada

  • ponedeljek 25-mar
  • Gašper Capuder: men are posting pics of their homes...

  • sreda 27-mar
  • Leon Zakrajšek: Ojigi/ poklon

  • četrtek 28-mar
  • Iskanje zvoka

  • petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Fantom - Senca   
    torek, 5. junij 2018 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Miran Zupančič

    Na začetku 19. stoletja je kot nam je znano doseglo človeštvo najnižjo točko pogreznjenosti v snov in s tem prelomnico v svojem razvoju. Prišlo je do krizne situacije. Nastopila je ločitev med tistimi, ki so iskali pot iz materije in tistimi, ki so se še nadalje oklepali snovi in se še globlje zasidrali v njeno varnost. V celoti pa je bilo človeštvo postavljeno pred pot vzpona, pred odrešitev od snovi in pred vzpon v drugo razsšežnost. Svojo zavest so dvignili in se rešili propadanja.

    Danes pa je videti kako vedno bolj narašča prizadevanje za dematerializacijo. V preteklosti se je ta impulz videl v umetnosti zahodne kulture pri umetnikih, kot so: Vasilij Kadinsky, Pablo Pikaso, Salvado Dali in mnogi so prekinili s trdnimi oblikami v umetnosti s pomočjo čustvene govorice in z umetniškimi izrazi.

    Mladi Albert Einstein, ki je delal kot asistent v patentni pisarni, je pregnal človekove toge predstave o fizikalnem vesolju v revolucionarnem, zelo natančnem opisu vesolja. Opisal je, da znotraj fleksibilnih struktur časa prehaja energija v snov-materijo in snov v energijo in da se vse stvari spet vrnejo v veliko "skladišče" energije, ki ga označujemo univerzum.

    Pararelno pa je potekala še ena revolucija popolnoma posebne vrste. Sigmund Freud, splošno znan kot oče sodobne psihologije, je napisal, da so angeli in fantomi le proizvod človekovih potreb. Potem pa so ti proizvodi spremljali človeka in določali celotno njegovo življenje in usodo. Seveda ta materialistična hipoteza nikakor ne drži in je v celoti zmota!

    Na srečo je Carl Gustav Jung eden iz Freudovega kroga to zmoto hitro spregledal in se odpovedal taki podobi človeka ter je človekovemu zaznavanju s čutili dodal duhovno razsežnost.

    Človevoke življenjske pogoje ni pojasneval le z usodo in spolnostjo (kot to Freud), ampak je spoznal, da si človek končno prizadeva za tem, da bi se osvobodil narave. Za Junga, je bilo to osnova za nastanek položaja, ko se mora človeštvo odločiti med danima možnostma. Da bi podkrepil svoje teorije, se je zatekal k duhovnim sistemov vzhoda in zahoda, kot na primer h gnosticizmu in budizmu, ki ju je zahod stoletja dolgo zanikal ali preganjal. Jung je izhajal iz tega, da problemi nastajajo delno zaradi človekovega prizadevanja za osvoboditev, dosti tudi zaradi sposobnosti prizvajati "senco", kot je Jung to imenoval.

    Gibanje new- age je Jungov koncept razvijalo dalje. Vsak človek si ustvari lastno senco in ta ga spremlja celo življenje, tako govorijo Jungovi posnemovalci. Vsakdo mora, kot pravijo, v tem življenju ali prihodnjih inkarnacijah senci pogledati v oči.

    Imenovano gibanje je prevzelo veliko od Junga in s pomočjo njegovih misli razvilo holistično prakso in filozofijo. Jung je izbral gnostična spoznanja kot svojo izhodiščno točko, s čimer je bila njegov referenčni okvir mnogi širši od holističnega. Holistična podoba sveta namreč izhaja iz nasprotij v tem svetu in ne pozna nobenega Božanskega sveta nad njim, medtem ko gnostiki ta svet spoznavajo kot dvojni svet relativnosti, ki ga presvetljuje zakon bolj popolne enosti-Boga. Holistična podoba kaže navidezno ravnovesje med zemeljskimi nasprotji, ki so dopustna za človeka jaza. Popolna enost pa je višje ravnovesje. Dostopna je le človeku, ki lahko živi v tem duhovnem ravnovesju. Zato mora zapustiti svoj jaz in prebuditi neumrljivo dušo, živeti v popolni enosti.

    V gnostičnem in še mnogo drugih duhovnih sistemih ima pojem "senca" popolnoma drugačen pomen kot pri Jungu. Po Jungu človek ustvari senco s tem, da že od svojega otroštva sprejema ali odklanja vtise. Otrok na primer naredi nekaj, kar se zdi njegovim staršem dobro. Zaradi tega ga nagradijo. Ta nagrada ga vzpodbuja k ponavljanju tega, od drugih pozitivno sprejetega dejanja, zato ga še naprej razvija in kultivira.

    Neko drugo dejanje pa povzroči zgražanje in izzove negativen odziv, čemur sledi kazen. Otrok potem to dejanje spravi na senčno ali skrito stran osebnosti. Čeprav ostane tam skrito, ga osebnost zavestno ali podzavestno vzdržuje: s strahom in bojem proti tej slabi lastnosti. Tako si človek že od mladosti naprej gradi svojo lastno ječo.

    Ko odraste si človek prizadeva, da bi se izognil revščini, če je bil prej reven. Lahko se izogiba tudi nemoralnemu obnašanju ali ga zanika, ker želi biti kreposten. Če starši niso znali dati potrebne topline in ljubezni, lahko pride do odpora do njihovega načina življenja in se otrok od mladosti dalje izogiba situacijam, ki ga spominjajo na mladost.

    Če otrok v mladosti ni imel občutka varnosti, se bo lahko kot odrasel izogibal spremembam življenjske poti ali. da bi zapustil svoj dom, tudi če bi to predstavljalo izboljšanje njegovih življenjskih okoliščin. Tako je človek stalno na begu pred lastno senco, negativnimi doživetji iz otroštva. Kdor je vzgajal otroke, ve da da pogosto naredi kaj proti otrokom, da bi se sam izognil bolečinam, osebnim nepopolnostim od prej. Beg pred svojo senco in kultiviranje lastnih strahov lahko prenese na otroka.

    Tudi oni so pogosto na begu pred svojimi sencami in gradijo svoj lastni jaz. Nekateri zapustijo svoje starše in se preselijo daleč proč, drugi izberejo razburljivo in nenavadno delovanje na kakšnem področju ali odpotujejo v daljne dežele, da bi ušli svoji senci. Tako lahko določa človekovo ljubezen denar, ljubezen, spolne potrebe in naklonjenosti, politične usmeritve in krog prijateljev. Pri tem se pokaže, da mnogi vzorci obnašanja nastanejo zaradi tega, ker si je človek postavil ali posnema ideale ali zaradi negativne predstave, da bi se izognil senci!

    Današnji liberalni človek, ki misli in živi strpno, lahko hitro zavrne svojo okolico kot primitivno, arogantno, hladno ali konzervativno. Konzervativni pa lahko obratno leberalnega zavrne, ker ga smatra za nezrelega, naivnega in značajsko šibkega. Pri obeh pa prevladuje idealna podoba, le da pri enem prevladuje ena polovica, pri drugem pa druga. Ena polovica deluje kot nezavedna senca in prevladujoči zavestni del poskuša uiti tej senci v samem sebi in drugih ljudeh. Človek se torej boji dela svoje osebnosti, ki ga ocenjuje kot negativnega. Ta odnos določa njegove poglede in odločitve.

    Ker pa nasprotje predstavlja je dva vidika istega, gleda senca preko in okrog vogala, osebnost pa si v strahu prizadeva pokriti svojo goloto. Potem lahko pride do skrajne oblike antiodnosa, kot je naprimer fundamentalizem. Pride pa lahko tudi do popolnega preobrata. Mnogi so se obrnili h krščanstvu potem, ko so se v polni meri predajali spolnosti, drogi, alkoholu, prostituciji ali hudodelstvu. Ti elementi, ki jih sedaj ocenjujejo kot negativne, se kasneje oblikujejo v njih v novo senco. Tako ni njihova spreobrnitev ničesar razrešila.

    Če človek hodi po poti Kristusove hierarhije, vedno znova prihaja do demaskiranja lastnih senc. Če je vse vredu, gre prizadevna osebnost po poti notranjega čiščenja in osvoboditve. Na tej poti se zave delovanje senc v svojem egu. Ne beži več pred soočenjem in se nauči reševati probleme z novimi duševnimi močmi od zgoraj, ki potem rastejo v njej-osebnosti.

    Takšni ljudje so kot preživeli po brodolomu ladje. Vrglo jih je na neznano obalo. Popolnoma so izčrpani, vendar zadovoljni. V tem stanju ni nič nenavadnega nazor, da je potrebno v dosedanjem življenju narediti velike spremembe. Veliko starega odpade izgubi sijaj, mnogo novega pa se izkaže za dragoceno.

    Nove izkušnje sledijo tudi, če se iskalec obrni k Bogu in dosledno izpostavi svojo osebnost luči, ki razkrinka maske. Potem prihaja proces čiščenja od znotraj navzven. Osebnost poskuša ta proces zaustaviti. Vsaj na začetku se odzove najpogosteje z značilnimi razlagami. Postopoma pa se nauči dati svetlobnemu bitju v sebi dovolj prostora, da bi se lahko razvijalo. To svetlobno bitje, ki ga podpira osebnost, reši senco.

    Sklep predati se temu novemu svetlobnemu bitju, novi duši, mora priti na podlagi svobodne volje. Tudi ni dovolj le ena pomembna odločitev, ampak se iskalec nenehno srečuje s celo vrsto odločitev, da bi lahko hodil po tej poti notranje svobode. Ne manjka tudi priložnosti, ki človeka na poti ne bi oddaljile od nje! Vedno znova ga silijo k zavesti, da bi lahko sledil lastni poti.

    Ko sprejme prvi sklep in da prvo zaobljubo Svetlobi, nikoli ne manjka energije in spoznanja, da bi odprl naslednja vrata. Ne glede na to, kako šibka in nepopolna je lahko osebnost, je svetlobno bistvo- jedro v njej povezano s pravirom, ki ga vzdržuje in vodi. Iskalec najprej misli, da bo zaradi te povezave in zvestega preučevanja nauka asvoboditve bliskovito doživel osvoboditev.

    Ta proces pa zahteva čas in brezpogojno predajo Kristusovi moči. Tako notranja luč postaja vedno svetlejša, in del za delom so prepoznavni elementi, iz katerih je nzgrajena senca. Tako pride do resničnega samospoznanja, ki ni pridobljeno iz knjig, ampak postane živa, osvobajajoča, vsakdanja izkušnja.

    Končno se izkaže, da nima nobenega smisla kot nasprotje razvijati "dobro" in narediti prostor zanj. S tem bi se rešetke celice le dodatno okrepile. Izginile pa ne bi. Gre za to, da prepoznamo senco preteklosti svojega sedanjega življenja in je ne vzdržujemo več, ampak jo postopoma sproščamo v Kristusovi Svetlobi in jo opuščamo.

    Ta naša senca je naš fantom, k prihaja iz njegovega takoimenovanega "višjega sebstva". V številnih legendah in mitih se ta nasprotna sila imenuje "čuvaj praga".

    Miran Zupančič

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Miran Zupančič
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Fantom - Senca | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,37 seconds