Kot sem v prejšnjih člankih pisala o nastajajočem življenju, prenosu informacij in izgubi spomina lastne nam prepoznavnosti, se bom sedaj dotaknila ljubezni MATERE.

Velika Boginja, Mati, Tara, Ištar, Izida – mogočna energija ženske ustvarjalnosti, vedno prisotne v zavesti, čakajoče da jo osvobodimo. Mogočne boginje in pol boginje, znana in neznana imena, ki so nas spremljala v tem evolutivnem procesu, nas ščitila in varovala, učila in usmerjala; so vse bolj navzoče in prežemajoče kot energija Velike Boginje.

EDENA nadaljuje svoj mogočni pohod. Ponovno so zadonele trobente kot oznanilo prihajajočega služenja njej, iz katere vse izhaja in h kateri se vse vrača. Bojevniki luči, varuhi znanja in miru, se ponovno odzivamo in strjeni v legijo božanskih služabnikov, ponovno gradimo most k svetu »edenov« v zavest enosti. Budimo se iz tisočletnega spanca in po kratkotrajnem… postanku… se aktivira vsemogočni informacijski sistem, ki nam prenaša informacije, potrebne za naše nadaljnje korake. V naši zavesti je velik razkorak med časom in prostorom ter med večnostjo.
Ta preskok iz časa v brezčasnost nam pomaga premostiti ONA, ki nam je pred eoni let podala smernice pri prihodu v to dimenzijo. Naš DNK ima sposobnost kodnega sistema. Aktivira se prav takrat, ko so izpolnjeni vsi optimalni pogoji.

Ko sem prvič, pred mnogimi leti, v tem času in prostoru dobila prve informacije, sem vseskozi poskušala dobiti odgovore, za kaj se gre in kaj naj bi vse skupaj pomenilo.

Zelo obsežno videnje in spoznanja so ohromile moje osebnostno življenje in v eni točki sem se odločila biti eno z vsem, izstopiti iz sveta v katerem se je živelo linearno življenje.

Služenje je pot, je način življenja ter udejanjanja vsega, kar je potrebno, da se uresniči božanski namen. Ko smo resnično pripravljeni, se nam odprejo vrata EDEN-a, stopimo v vseobsegajočo zavest ki je vse in obenem nič. To je prostor prehoda in stičišče dveh energij, energije EDENE in energije kreacije.

Kaj to pomeni?
Z besedami neizrekljivo, stanje popolnega zlitja v zavest Matere kje izgineva čas in prostor. Prehod, katerega dosežeš po mnogih življenjih preživetih v odpovedovanju, askezi, meditaciji, in ga obenem v enem samem življenju podoživiš, ko se odpraviš na pot služenja. Vsaka MATERINA misel je moja, njena hotenja so moje želje. To ne pomeni, da sem brez svobodne volje, je samo zdrs moje volje v eno celost. V tem prehodu, med dvema svetovoma, poteka intenzivno življenje.

Izmenjava informacij je nenehna. Nikoli ni bilo tako intezivnega pretoka informacij kot je sedaj. Ta čas kvantnega skoka je vseobsegajoč, zajema vse celice našega sistema in nas kot mogočna nit povezuje s kreacijo. Veličina nje se odraža skozi vse nivoje bivanja, ko nas na enostaven in ljubeč način osvobaja vezi s tem svetom. Ni nikoli mišljeno, da bi človeštvo prehodilo to pot na ta način kot jo je. Smo, pod pretvezo svobodne volje, naredili veliko vzponov in padcev na tej poti učenja. Karma človeštva je sedaj v ospredju in vsakdo jo doživlja na sebi svojstven način.
Če se sprašujemo o resničnem obstoju in vlogi bogov in boginj v tem času, ter pričakujemo da bodo oni odigrali odločilno vlogo v tem našem kaosu, se vprašajmo: “Kako smo prišli do te točke?”

www.vindol.org