Politiki sedanje in vseh prejšnjih generacij nosijo zelo veliko odgovornost, da se je ta svet znašel v hudi stiski, lahko bi rekli na robu prepada. Kako je možno, da ljudje tako lahkomiselno dajemo moč nekaterim neozaveščenim posameznikom, ki imajo uničujoč vpliv na celoten svet, na ljudi, naravo in živali? Verjamem, da si je že marsikdo postavil vprašanje zakaj sploh potrebujemo politike, če povzročajo svetu veliko več problemov kot ustvarjajo rešitev.

Politika in države obstajajo samo zato, ker ljudje med seboj ne živimo v miru. Jasno je, da na začetku zgodovine človeštva ni bilo držav, ljudje so bivali v sožitju in harmoniji. Potem pa so nekateri posamezniki zaradi pohlepa hoteli imeti več zase in tako so se začele vojne za ozemlja.

Ljudje so začeli deliti zemljo na moje in tvoje, kar je v dolgem časovnem obdobju privedlo do nastajanja meja, danes so to državne meje. Vse države na svetu so torej umetno ustvarjene zaradi konfliktov med ljudmi. Podobno velja za jezike.

Si predstavljate kako veliko lažje bi se ljudje sporazumevali, če bi vsi govorili samo en jezik? Toda vse to je voda na mlin oblastiželjnim politikom, ki vsepovsod po svetu funkcionirajo po ego principu: deli, veži, vladaj. Zato je potrebno zelo z rezervo jemati izjave politikov, ko pogosto pravijo, da si želijo svetovni mir.

Če bi vsi ljudje živeli v miru, tako v mislih, besedah in dejanjih, potem bi lahko tudi med seboj sodelovali. To pa si politiki ne želijo, kajti če so ljudje ozaveščeni in povezani, potem je z njimi težko manipulirati. Dober primer so enotni delavci, ki lahko s stavko dosežejo, da odstopi npr. njihov šef.

Danes se vse več ljudi zaveda, da politiki v prvi vrsti predvsem skrbijo za svoje lastne interese in za interese peščice vplivnih ljudi. Dokaz za to je obnašanje opozicije in koalicije. Če npr. koalicija predlaga nek zakon, ki bi izboljšal življenje ljudi, potem skoraj praviloma opozicija glasuje proti zakonu. Kako je to možno?

Zato, ker jim ni na prvem mestu blagostanje ljudi, pač pa oblast. In na oblast želijo priti tako, da blatijo in nasprotujejo vsemu, kar predlaga trenutno vladajoča koalicija. Ne glede na to ali so predlogi dobri ali slabi. Politiki iz nasprotnih strani najdejo praviloma skupen jezik samo v primeru, če se gre za njihove lastne interese. V Sloveniji je dober primer za to enotno podprt zakon, ki še naprej omogoča, da poslanec lahko hkrati opravlja tudi župansko funkcijo. In tako prejema dve nadpovprečno visoki plači.

Mnogi ljudje iz tradicije hodijo na volitve, čeprav vedo, da njihov izbran kandidat, kljub zvenečim predvolilnim besedam in frazam, ne bo prinesel blagostanja. Morda se volivci premalo zavedajo, da s tem, ko obkrožijo nekega kandidata in stranko, tem ljudem dajejo energijo in moč. Ko ti izvoljeni politiki potem delajo v državi veliko škodo na račun večine ljudi, živali in narave, kdo je odgovoren za to? Oni? Res je, toda tudi tisti, ki so jim s podporo na volitvah dali moč.

Kako bi izgledal svet brez politikov? Če bi čez noč odpravili politiko in s tem tudi njihove represivne organe, denimo policijo, prav gotovo to ne bi bilo najboljše. Na svetu je namreč še vedno preveč sovraštva med ljudmi, zato bi odprava policije in sodstva pomenila pravi kaos z množičnimi umori, ropi, vlomi.

Rešitev za odpravo politike je, da vsak posameznik korak za korakom uredi samega sebe in se trudi živeti z vsemi ljudmi, naravo in živalmi v miru. Potem bodo odpadli tudi mnogi poklici in dejavnosti, ki jih sedaj država financira z davkoplačevalskim denarjem. In tudi ne bo več državnih zakonov, ki obstajajo samo zato, ker ljudje ne uresničujemo deset Božjih zapovedi in preprost Jezusov Govor na gori, kjer je tudi zlato življenjsko pravilo:

»Kar ne želiš, da tebi storijo, tega tudi ti drugim ne stori!« Vse to nima nič opraviti s cerkvijo, ki je ljudem namesto Božjih zakonov, ki, če jih izpolnjujemo, prinašajo svobodo, srečo in samospoznanje, vsilila cerkvene dogme, rituale, obrede, s katerimi skušajo nase vezati ljudi in jim krasti duhovno ter materialno energijo.

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi