Ljudje božji!Krucefiks!A sem jaz mogoče razsvetljen,da vidim
nelogičnost v tem pametovanju?

,,Koncept, ki vam ga ponujamo v besedilih te sekcije je, da je
vse, kar je, dogajanje v zavesti. Tako naše telo kot naša
osebnost, pa tudi zunanji svet, ki ga opažamo, so le slike,
predstave in ideje v zavesti. Le da se tako zelo identificiramo
z njimi, da jih imamo za resnične, za neizpodbitno danost. Nič
od tega ni objektivna resnica, saj gre za kratkotrajne pojave,
gibanje v zavesti.,,

Kaj sploh je zavest?Zakaj zavest rabi človeško telo za svoj
obstoj?Kdo se identificira z vsem tem?Kako to, da lahko čutim
to kar ,,proizvaja,, zavest, ne morem pa reči,da je to
resnično?Zavest,ki pa ni ,,za občutit,, pa je resnična?



,,Ponujeni koncept, ki ga razlagamo v drugih besedilih te
sekcije, je seveda le miselni koncept in ne more odražati
dejanske Resnice, ki je onkraj razumske spoznave. Z umom,
kot smo že ugotavljali, ne pridemo do konca skrivnosti. Pa
vendar je ta koncept bliže Resnici kot koncept materialne
stvarnosti, o katerem govori znanost.,,


Tudi s tem konceptom ne pridemo do konca skrivnosti,zato ne
more biti nič boljši kot koncept znanosti( seveda,če smo
nepristranski ).Če pa smo čustveno na ravni otroka, so pa
pravljice pač bolj primerne.

,,Bistvo življenja, bivanja, pa tudi osnova vsega, kar je, je
zavest, v kateri nastajajo brezštevilne miselne strukture in
pojavi. Ena od teh struktur je tudi osebnost, lažni jaz, lažna
podoba nas samih, ki se je zgradila na temelju minulih
izkustev in spoznanj o nas. Tako kot je morski val le začasen,
bežen pojav na gladini globokega oceana, tako je tudi
osebnost (naš lažni jaz) le začasna tvorba na platnu
brezčasnega in neomejenega oceana zavedanja.,,

Le kaj pomeni brezčasni in neomejeni ocean zavedanja?
Imam občutek,da tega ne bi znal razložiti niti sam avtor,pa
čeprav bi se trudil do konca življenja.

,,Človek, ki doseže Resnico, vstopi v stanje, ko je popolnoma
svoboden, brez strahu, pa tudi brez želja.,,

A ni bilo na začetku rečeno,da je človek samo predstava v
zavesti?Zakaj bi potem moral doseči resnico?


,, Ko deluje, deluje brez napora, dejanja sledijo mislim brez
kasnitve ali odpora. Misli postanejo samo-uresničujoče, stvari
pridejo na svoje pravo mesto nezmotljivo, gladko in nežno. To
je stanje, ko je dosežena sprememba uma: ta postane
pomirjen in tih, ne-begajoč, deluje hitro in preudarno.,,

Kje je pa zavest v tem primeru?A ima smisel postati zavest v
zavesti?

,, Človekovo delovanje postane spontano, iskreno in naravno.
Človeka napolnjujejo brezmejna naklonjenost do drugih,
simpatija, iskrena ljubezen, pomirjenost, iskren interes za
vse, kar se dogaja, Vse se zdi zanimivo in čudovito, popolno,
pomembno in pravilno. To je stanje brez vsakršne sodbe in
obsodbe, opredeljevanja, uveljavljanja svojega interesa. V
tem stanju se človek zaveda, da ni telo, ne um in ne duša,
temveč nekaj neizrazljivega, kar vsemu temu omogoča
obstoj. To je stanje razsvetljenosti, realizacije človeka, ki je
spoznal svojo resnično, božansko naravo. (Eckhart Tolle),,

Tale Ekhart ga pa pošteni biksa.Ali tak človek( kot je zgoraj
opisan )sploh ima željo po kakšnem delovanju,glede na
napisano v prvem odstavku?

[ Odgovori na to | # ]