Na strani http://poptv.si/multimedia/24ur-novice-32.html  je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal izjavila, da se ji ne zdi prav, da so Baričeviču vrnili tri bulmastife. Toda na vprašanje novinarke: „Ali se vam zdi prav, da se je vaš partner Miro Senica boril za to, da je Sašo Baričevič pse dobil nazaj? odgovorila: „To je njihova poklicna dolžnost, kar delajo odvetniki.“

Tukaj se postavlja vprašanje kako etični so nekateri odvetniki, predvsem tisti, ki zastopajo ljudi, ki so kršili zakon. Če bi bili ti odvetniki pošteni, bi kriminalcem svetovali naj na sodišču takoj priznajo krivdo in povedo, da jim je iskreno žal za storjeno dejanje. Hkrati pa bi v življenjski zgodbi svoje stranke skušali najti olajševalne okoliščine, zaradi katerih bi morda sodniki zmanjšali kazen.

Vendar že takojšnje priznanje krivde in obžalovanje naj bi zmanjšalo kazen. V praksi pa se dogaja, da odvetniki pogosto svetujejo svoji stranki, ki je zagrešila kazniva dejanja, naj se branijo z molkom. Z drugimi besedami želijo stranki povedati, da naj ne prizna kaznivo dejanje, kajti morda nasprotna stran ne bo imela dovolj trdnih argumentov, ki bi dokazali nedvoumno krivdo njegove stranke.

Ali pa celo stranki svetujejo naj odločno zanika, da ni storila tega dejanja in da je povsem nedolžna. Kaj ima to zveze z etiko in moralo? Večina odvetnikov v Sloveniji je kristjanov, torej naj bi sledili naukom Jezusu iz Nazareta. Kaj ima takšno sprenevedanje opraviti z Jezusovim Govorom na gori in desetimi Božjimi zapovedi? Če bi bili odvetniki pravi kristjani, bi svojim strankam svetovali naj priznajo krivdo, če pa oni tega ne bi želeli storiti, bi enostavno zaključili sodelovanje z njim.

Če bi bili vsi odvetniki pošteni in bi poštenost ter resnicoljubnost zahtevali tudi od svojih strank, si predstavljate kako hitro bi potekale sodne obravnave? Ker pa temu ni tako, se dogaja, da je v Sloveniji ogromno sodnih zaostankov. Odvetniki pogosto skušajo v zakonu najti tudi kakšne pravne luknje, da bi na ta način pomagali svoji stranki.

Primer za to je pravnomočno obsojeni pedofilski župnik Franci Frantar, ki bi moral že pred letom dni v zapor, toda zaradi njegove domnevne bolezni (njegov odvetnik zaradi varovanja osebnih podatkov noče javnosti povedati kakšno dolgotrajno bolezen ima Frantar) je še vedno na prostosti.

Toda vprašati se moramo ali je pravo absolutna resnica in pravičnost? Thomas Wolsey iz šestnajstega stoletja je nekoč dejal: „Pravičnost je treba bolj spoštovati kot pravo, ker je bolj častno početi to, kar je pravično, kot to, kar je zakonito.“

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi