|  Življenje je dolgo, tako dolgo.
Če ne bi bilo koledarja,
ljudje ne bi mislili na štetje dni,
pozabili bi leta
in ne bi vedeli za svojo starost.
Na prehojenih poteh
bi našli samo še mejnike spomina.
Mnogo sprejme spomin
z natančnostjo kamere:
obraz nekega človeka,
obris pokrajine,
vonj cvetice,
okus jedi.
To ostane neizbrisno,
posebno, če je bilo s tem
povezano neko doživetje,
ki te je dvignilo
iz sivine enoličnosti,
kakršno tke vsakdanjost,
s katero smo obdani.
A tudi popolnoma ostre slike
sčasoma porumenijo,
podrobnosti se zabrišejo.
Kaj končno ostane spominu?
|
Rubrike
Desiree, pesmica je vrnitev v sedanji…pretekli čas, v čas, ko se enostavno film zavrti v smer, ki te prisili v spomine, ki se kar sami prebujajo.
Kar je bilo
tvoje, sem vtisnil
v srce……dušo
in vse kar si mi podarila
tistikrat, me nate spominja;
a orumenela je slika tvoja
in tvoj obraz se počasi v megli…
…v duši izgublja,
le vonj po tebi,
ta bo zavedno z mano ostal.
lp, Franci