Najnovejše raziskave kažejo, da so stres in nekatere bolezni medsebojno povezane. Stres neposredno vpliva na srce, težo in kožo. Kot pravi dr. Sheldon Cohen, profesor psihologije na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu, je stres povezan tudi z “slabšim celjenjem ran, večjim tveganjem za nastanek depresije, s prehladom in z gripo.”

Stres pa ni vedno slab, saj vam v kritičnih situacijah celo reši življenje. Telo namreč proizvede večjo količino adrenalina, ki vam da dodatno moč in hitrost. A ponavljajoči se stres (npr. ob zakonski ali finančni oziroma problemih povezani s službo ali skrbjo za bolnega člana družine) vpliva na vaše funkcije in lahko oslabi vaš imunski sistem.

Stres, ki nastane zaradi službenih težav poveča možnost za nastanek kardiovaskualrnih bolezni za kar 50 odstotkov. Poleg tega stres zmanjšuje produkcijo estrogena, kar posledično zmanjšuje zaščito proti srčnim boleznim pri ženskah.

Študije kažejo, da je stres pogost dejavnik za hude glavobole in migrene. Psihične rekacije na stres, kot so napetosti v vratu in ramenih ali škripajoči zobje, pa glavobole le še poslabšajo. Zaradi stresa trpi tudi naša koža. Pojavijo se kožne spremembe, kot je nastanek aken, koprivnice, rozacee in psoriaze. Lahko pride tudi do izgube las, herpesa in lomljivih nohtov.

Da se izognete težavam, povezanim s stresom, se ga najprej naučite prepoznati. Na prvi pogled ni vedno tako očitno, da je krivec za vaše počutje stres. Če imate glavobole, se vam potijo dlani, srce hitreje utripa, občutite napetost ali imate razdražen želodec, potem je velika verjetnost, da ste pod stresom.

Na srečo stres lahko premagate z različnimi sprostitvenimi tehnikami in meditacijami. Vzemite si čas zase, pojdite na masažo, dolg sprehod v naravo, zbistrite si misli.

Vir: lifestyle.enaa.com