|  V Večeru je bil dne 12.12.2009 objavljen intervju z novim ljubljanskim nadškofom Stresom. Ta je v intervjuju med drugim dejal: “Napet odnos med državo in Cerkvijo povzroča nujno politizacijo. Toda za to nismo mi krivi, ampak politika. Če bi slovenska politika zadeve s Cerkvijo že uredila, tako kot so jih drugod, ne bi bilo konfliktov. Niti potrebe po cerkvenem liderju. Kdaj je nujen vojskovodja? V vojnem stanju! Ampak tega vojnega stanja nismo mi povzročili. Povzroča nam ga oblast. In javno mnenje.”
Iz Stresovih besed je mogoče zaključiti, da obstaja vojno stanje med katoliško cerkvijo in slovensko državo in da je to povzročila Slovenija. Ni mogoče najti besed, s katerimi bi se dalo opisati neverjetne Stresove besede: Slovenija naj bi ustvarila vojno stanje z Vatikanom oz. katoliško cerkvijo. Resnica pa je seveda ravno obratna.
Če res obstaja vojno stanje med Slovenijo in Vatikanom, je to stanje povzročila ravno cerkev oz. njena matica Vatikan. Ta že ves čas napada Slovenijo in zahteva verouk v javne šole, zahteva še več državnega financiranja lastnih dejavnosti, zahteva nove konkordate, zahteva s strani države financirano vojaško škofijo, ponižuje Slovenijo in njene državljane, …
Poleg tega cerkev sploh ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji, njen verski nauk pa je v globokem nasprotju s slovensko ustavo (krst dojenčkov, še vedno veljavna katoliška smrtna kazen, poniževanje žensk, drugače verujoči nimajo pravice do življenja, …). Ker naj bi bilo vojno stanje v Sloveniji, je tudi logično, da ga je lahko povzročila samo cerkev, saj Slovenija ne more napasti Slovenije oz. sama sebi povzročiti vojnega stanja.
Skratka, Vatikan že ves čas smatra Slovenijo za svojo kolonijo, kjer želi slej ali prej ustvariti cerkveno državo in to s tendenco, da bo v njej vladala zelo krvava stara zaveza. Ta, ki je že ves čas v glavnem podlaga za cerkveno nasilje v družbi. In ki z Bogom vsekakor ne more imeti nobene zveze. Slovenija hlapec, Vatikan gospodar. Kdaj se bo slovenska politika oz. javnost zbudila?
V istem intervjuju je vatikanski vojskovodja, kot je v bistvu Stres sam sebe imenoval, še dejal, da se cerkev brani, je v šibkejšem položaju, nima oblasti. Sedaj je cerkveni vojskovodja javno med vrsticami povedal, kaj cerkev želi v Sloveniji: OBLAST.
In do te očitno hoče priti, če ne zlepa, pa zgrda oz. s pomočjo vojnega stanja. Na vsak način jo hoče imeti. Zakaj? Najmanj zato, da se polasti davkoplačevalskega denarja. Ne zadoščajo ji tisoče in tisoče milijard, ki jih ima po vsem svetu, ne zadoščajo ji milijarde, kolikor je vredno cerkveno premoženje v Sloveniji.
Če je v Sloveniji res vojno stanje med Vatikanom in slovensko državo, morajo državni organi takoj reagirati. Potrebno bi bilo razmisliti o tem, da se obvesti OZN o napadu na Slovenijo, pa tudi pakt Nato, da se ustrezno aktivira severnoatlantska pogodba. Takoj bi bilo potrebno razpustiti katoliški vojaški vikariat v Slovenski vojski, saj je to trojanski konj, odstraniti teološko fakulteto iz državne univerze in prenehati kakršno koli državno financiranje katoliške cerkve.
Še posebej pa bi bila važna prepoved delovanja katoliške cerkve v Sloveniji v smislu 12. člena Zakona o verski svobodi. Če je v Sloveniji res vojno stanje med Vatikanom in slovensko državo, potem tudi ni jasno, kako se lahko vatikanski agresorji s svojim vojskovodjem na čelu prosto sprehajajo po slovenskih ulicah.
Zadnji čas je, da slovenski politični vrh na čelu s predsedniki Türkom, Gantarjem in Pahorjem reagira ter zavaruje suverenost Slovenije in njenih državljanov oz. ljudstva. Plačan je zato, da deluje za blaginjo Slovenije in ne Vatikana. V ta namen so mnogi tudi prisegli.
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve:
Zanj Janja Škrjanc, predsednica in
Vlado Began, pooblaščenec društva
|
NE ZAMUDITE
Vatikan napovedal vojno Sloveniji
Prispeval/a: živahnež dne ponedeljek, 28. december 2009 @ 19:11 CET
Kaj manjka slovenski izpostavi Vatikanske oblasti?
Proti koncu leta smo se soočili z dogajanji za notranjo organiziranost RKC in omenjanjem utesnitve pri opravljanju svojega dela v naši državi. Izpostavili so potrebo o sklenitvi dodatnega sporazuma z Vatikanom in iz tega uvedbo vojaškega škofa. Svoj pogled je izražal novi vodja vatikanske izpostave pri nas, dr. Stres. Sledili smo obširnem izražanju tako preko tiska kakor tudi TV. Sočasno v SP Dela pa pogovoru z nosilcem istega delovnega mesta pred nekaj leti, dr. Rodetom.
Nimam namena razčlenjevati nove »ponudbe in zahteve « o izrečenem s strani obeh RKC veljakov. Toda smatram za dolžnost, da opozorim in izrečem kot državljan naše države protest zoper politično podrejanje zahtevam RKC, ki gostuje na našem prostoru. Proti njihovem vstopanju v našo organiziranost z neupoštevanjem ustavnega določila o ločitvi verskih skupnostih in države. Določilo, ki smo ga državljani zavestno sprejeli v zaščito državljanov. Verni in neverni! Z njim izločili vpliv državne regulative na religiozno življenje in verske povezave državljana. Toda tudi onemogočanje prevlade posamezne verske skupnosti v posvetnem življenju. Določilo temelji na izkušnjah delovanja in uveljavljanja RKC v zgodovini. Njena avtoritativna struktura organizacije z izrazito instucionalno neenakopravnostjo žena in izpostavljanjem pravil družbenega življenja, ki so zanikana v njihovi notranji organiziranosti, povedo dovolj. Toda kapitalski interes je vedno izražen v vseh pristopih do države.
Ideja in želja RKC v drugem vatikanskem sporazumu kaže, da želijo svojo prisotnost na že sedaj osvojenih družbenih segmentih še dopolniti. Nevešči v tozadevnih pogajanjih smo državljani pristali na vsa določila v prvem Vatikanskem sporazumu, iz katerega izhajajo sedanje razmere. Seveda obvezno s sredstvi državnega proračuna. Z leporečjem, tako značilnim za govor najvišjih predstavnikov RKC, nam praviloma z besednim ovinkarjenjem želijo usmerjati vstop v vsakdanje življenje po njihovih pravilih. Cenena trgovska retorika je zato temu najbolj ustrezen naziv. Stališča našega predsednika vlade do RKC so vzorčni primer učinka tovrstne retorike.
Novi vodja RKC pri nas nadškof Stres z vso vehemenco izraža svojo zahtevo za »evropsko primerljive pogoje za svoje delo«. S tem posredno oblastniško pove, da so v delovanju nadzorovani in omejevani pri oznanjanju pravil verske izpovedi. Ne pove pa katerih evropskih držav! V naši državi imamo skoraj 2.900 RKC cerkva. Nobena država Evrope nima take gostote na svoji površini. Ob tem imamo prisotnost njihovih teologov v vojski, policiji, zdravstvu, javni upravi. Obvezno vse na račun erarja. Celo romanje v Lurd. S sedanjim odnosom do države in obrnjeno, dominirajo nad enakopravnostjo ostalih verskih izpovedi. Ob podpori oblasti se vrednotijo za bolj enakopravne. Preko javne RTV institucije, obvezno plačevane od državljanov, neprestano izražajo svoje obstojanje. Koliko te možnosti imajo ostale verske povezave? V zahtevah po širjenju njihove prisotnosti moramo priznati inovativnost dr.Stresa. Otroke želi seznanjati s svojimi pravili od vstopa v vrtec dalje. Za prikriti vnos religije v obvezne šole je izmislil nevarnost in žrtvoval duhovnike. Saj naj bi z lastnim žrtvovanjem odvračali prometno ogroženost šolarjev!
Zavrnjen obisk našega predsednika vlade s papežem, je v vsej širini pokazal težo Slovenije za Vatikan. Imajo nas za svojo kurijo, kjer je nepokornim potrebno navijati ušesa. Ustavni dogovor o religioznih pravilih sožitja državljanov, nespoštovan tako od naših vladajočih državljanov kakor tudi Cerkve, izraža zelo pregledno dr.Rode. V značilnem besedičenju Vatikana si je vzel pravico izražati vatikanske interese v imenu vseh vernikov pri nas. Torej tudi od večine vernikov, ki so sprejeli v Ustavi zapisan dogovor ločitve verskih skupnosti od države. S svojimi navajanji izpostavlja boj proti Cerkvi, ki da se vrši pri nas. Pri tem izrečeno obtožitev predstavlja katerokoli negodovanje državljanov pri zahtevi Vatikana za uvedbo RKC sakralne države. Obnovljeno zahtevo od Mahniča dalje. Ko nam TV Slovenija prenaša potek maše iz ljubljanske stolnice, nam predstavijo v zlato odete nosilce, posebno škofa. Pogled na scenografijo obreda najbolj verodostojno pove o ambicijah in interesu RKC. Ob vsem tem poudarjeno izstopa nastop dr. Rodeta z velikim prstanom in okoli vratu obešeno močno verigo ter velikim križem na oprsju. Vse iz zlata. Celo do povezave s papežem pa ga moti zapis v črni barvi na običajni majici, razkošje direktorja Urada za verske skupnosti g. Guliča. Človeka, ki v svojih prizadevanjih za mirno in nepodrejeno sožitje, želi samo zagotavljati vernikom enakopravnost vseh religioznih opredelitev državljanov RS. Pri tem, da so prav to, prebivalci na starem kontinentu, izrazili RKC že v 18 stoletju. In od tedaj pričeli z ločevanjem Cerkve od javne uprave-države.
Aleksander Markovčič