|  Nikoli nisem nate pozabil
ljuba moja, krasotica
Bistrica, gorska reka,
osamljena v zimskih kratkih
večerih..dolgih nočeh
vsa objeta v ledu,
le njegovem objemu….
…..začasnemu,
sem te prepustil;
on te je vase zvabil, draga moja,
ko bila si še vsa od moči kipeča,
kot deklica gora…s planine visoke,
odel te je z poljubom zime- mraza,
umiril tvoje poskočne slapove;
da se nisem boril zate, sedaj trdiš
počasi tekoča…pridušeno hlipaš,
da te nisem dovolj ljubil jočeš
in da nisem bil dovolj s teboj šepečeš,
koliko mi pomeniš, se sprašuješ
kot da ne veš,
ko mimo mene v dolino ledena hitiš…
|
NE ZAMUDITE
Koliko mi pomeniš...
Prispeval/a: Louise dne nedelja, 27. december 2009 @ 13:22 CET
V novejšem času pa se ne spomnim, da bi prebrala tako lepo in tankočutno pesem neki reki. Izjemno mi je všeč in čestitam ti.
Lep pozdrav! Louise
Koliko mi pomeniš...
Prispeval/a: kanika59 dne nedelja, 27. december 2009 @ 14:35 CET
Ni me »sram« kjer pišem o njej…reki, kot je prečudoviti pesnik Gregorčič, saj sem njegov fen….
O njej pišem, ko sem sam…ko mi je hudo, takrat, ko ne vem kam bi s seboj..brez nje. O njej pišem, ker jo resnično ljubim….rad imam. O njej sanjam ponoči, po dnevi jo doživljam, ko sem ob njej živim, umiram, ko sem brez nje kje drugje.
Nasploh svoj potok…reko Bistrico imam v krvi, v bližini nje...na njenih bregovih sem s rodil,
verjetno bom v njenem prostoru…bližini, počil…
njej pišem…
ki svoja hrepenenja izkazuje
z vrtinci, penjenjem in hrumenjem.
Strmeča k daljnim ciljem
najdeva pesmi življenja,
smisel življenja poišče,
čez kamenje, jame in soteske
se vali noč in dan-brez zastajanja…
Lepe praznike Ti želim!
Franci
Koliko mi pomeniš...
Prispeval/a: Desiree dne torek, 29. december 2009 @ 17:20 CET
Pozdrav, Desiree
Koliko mi pomeniš...
Prispeval/a: kanika59 dne sreda, 30. december 2009 @ 17:51 CET
Desiree pozdravljena,
hvala Ti za komentar, ki je mimogrede, kot žarek sončka po tmurnem dnevu.
Do nje…reke Bistrice, gojim poseben odnos, z njo sem tisto, kar sem si vedno želel. Sem del nje, je v mojem sistemu. K njej prihajam kadar sem žalosten, in tudi takrat kadar sem, da bi poletel. K njej vedno privedem osebe, ki so mi še posebej drage, ki so z mano. Njej se potožim, ko mi je hudo, ko me te iste zapuščajo. V njenih nedrjih se zjočem. Vsa razumevajoča moje krike razočaranj duši, in se veseli z menoj, ko sem vesel.
Takšna je moja Bistrica, in takšen sem jaz!
Vse najlepše v novem letu ti želim,
Franci