Vas je pri kom, s katerim ste v takšnem ali drugačnem odnosu, kdajkoli kaj motilo? Ste mu to povedali? Kako ste mu to povedali? In kako se je odzval? Ste zaradi tega prišli v konflikt? Ne veste, kako iz začaranega kroga konflikta? Če so to vprašanja, ki so vam blizu, preberite članek, ki je pred vami, morda se boste v njem prepoznali, morda celo našli kakšno idejo za izboljšanje lastnih odnosov.

Velikokrat se v naših odnosih zgodi, da nas kaj moti pri drugem ali pa nam kdo pove, da ga kaj moti pri našem ravnanju. Prav tako velikokrat postane kakšna na videz majhna, nepomembna stvar jabolko večjega spora - konflikta s partnerjem, s sodelavcem, z otrokom, s prijateljem, ...

Poglejmo, kako sta jadrala Nina in Tone med prežečimi čermi vsakdanjika. Nina in Tone sta bila eno leto fant in punca, lepo sta se razumela, skoraj vsak dan sta se srečevala na zmenkih. Ker sta živela vsak pri svojih starših, nista mogla biti skupaj toliko, kolikor sta želela, zato sta se odločila, da bosta vzela v najem manjše stanovanje.

Nekaj časa sta zelo uživala, veliko časa preživela skupaj ter se vse bolj spoznavala. Življenje sta si sedaj urejala, kakor sta si želela. Vendar je bil poleg velikih besed in zaljubljenosti tukaj tudi vsakdanjik z banalnimi stvarmi, kot so kuhanje, likanje, pomivanje, nakupovanje, pospravljanje, ... Nekatere stvari, ki sta jih rada počela, sta kar brez besed sama opravila. Nina je rada pospravljala in kuhala, Tone je tudi rad kuhal in nakupoval. Pri pomivanju posode in likanju pa se je že zataknilo. Z muko, a vseeno sta se dogovorila, da si bo likal vsak sam, posode pa ne bo treba pomivati tistemu, ki je kuhal.

Vedno, ko je Tone prišel iz službe, je pustil čevlje na hodniku, ne da bi jih pospravil v omaro. Tako, kot je bil vajen doma. Nino je to strašno motilo in rekla mu je, naj jih vsakič, ko pride domov, zloži v omaro. Tonetu se to ni zdelo smiselno, saj jih bo čez kakšno uro spet potreboval. A ker je želel Nini ustreči, se je trudil pospravljati čevlje v omaro. (Nekatere razvade oziroma navade so lahko zelo močno vkoreninjene v nas in se jih težko odvadimo.) Zmeraj ko je prišel domov, je bil pozoren na to, da je čevlje pospravil, dokler mu to ne bi prešlo v navado.

Vendar se je včasih zgodilo, da je kljub temu pozabil in takrat ga je Nina velikokrat ozmerjala: "Že spet nisi pospravil čevljev! Zmeraj jih pustiš na hodniku! Nič mi ne pomagaš, vse moram sama! ..." Tonetu ni bil všeč način, s katerim mu je to povedala, saj se je počutil ogroženega. Nino je prosil, če mu to lahko drugič prijazneje pove, kajti če se vanj vsaja, se ne počuti dobro - tako mu je, kot da bi ga nekaj zabodlo v predelu trebuha.

No, Tonetu se je še zgodilo, da je pozabil pospraviti čevlje. Nina pa ga je vedno znova žolčno napadla, zakaj ne pospravi za seboj. (Takšen je bil njen vedenjski vzorec pri vseh stvareh, ki so jo motile.) Tone, ki se je trudil, da bi ji ustregel, je bil ob vsakem takem njenem izbruhu dvojno frustriran: prvič zato, ker se je trudil, da bi ji ustregel, a je Nina z izbruhom vedno znova to v njegovih očeh izničila, in drugič, ker mu je to ogrožajoče povedala ter ga s tem prizadela.
Tone je v jezi razmišljal takole: "Zakaj bi se moral jaz prilagoditi njej, naj se ona prilagodi meni!" Tako se je Tone odločil, da se bo požvižgal na to, kar Nino moti, naj se jezi in kriči kolikor hoče, bo že prenesel. Povrh vsega pa se mu je pospravljanje čevljev zdelo nepomembno in mukotrpno opravilo, v katerem ni videl pravega smisla. Nekajkrat je namerno pustil čevlje pred omaro. Kaj se je zgodilo? Med njima se je vnel še večji spor - prava vojna. Uvidel je, da ta taktika ni najboljša in da ne pride nikamor, saj sedaj še bolj trpi kot prej.

Zato se je odločil, da bo poskušal nekaj spremeniti. Še zmeraj jezen na Nino, je razmišljal: "Zakaj bi moral jaz spremeniti svoje vedenje, ko pa Nina prav tako ni pozorna do mene in me vedno znova žolčno napada. Če bom čevlje vestno pospravljal, se bom izognil žolčnim napadom, vendar bo Nina še naprej pri vsem ostalem, kar jo bo motilo, vpila name in v meni povzročala ogroženost. Če bom ustregel vsem njenim muham, bom izgledal kot nekdo, ki je brez lastne volje. Kaj s tem pridobim?"

Ponoči se je premetaval po postelji, ni mogel zaspati. Premišljeval je in upal, da bo našel rešitev. Globoko v njegovi notranjosti mu ni bilo prav, da se prepira z Nino. V mislih se mu je utrnilo vprašanje: "Kje in kaj je sedaj tukaj ljubezen?" Bolj ko je vrtal in razmišljal, bolj je spoznaval in ugotavljal, da znajo biti odnosi z bližnjim zelo zapleteni. Ugotovil je tudi, da v veliki meri tudi sam dodaja k tej zapletenosti. Namreč opazil je, kako se je Nina različno odzvala, če ji je nekaj povedal ogrožajoče (''Zmeraj kričiš! Ti si živčna! Kako me moreš vedno znova gnjaviti s temi čevlji?'') ali ne ogrožajoče (''To, kako si mi povedala, da naj pospravim čevlje, je v meni povzročilo bolečino, prosim, če drugič poskusiš to storiti drugače.'') Začel je spoznavati, da sta za odnos, kakršnega imata z Nino, odgovorna oba. Ugotovil je tudi, da lahko vpliva le na svoj del odgovornosti. (Da pospravi čevlje, da Nini na lep način pove, kaj ga moti in da je to, kako bo ravnal ob morebitnem ponovnem Nininem izbruhu, njegov del odgovornosti.) Na drugi strani pa je Ninina odgovornost, na katero nima neposrednega vpliva. (Kako Nina reagira, ko on ne pospravi čevljev, da sploh tako reagira, kljub temu, da ve, da ga to moti.) To razmišljanje mu je prišlo kot notranji uvid in s seboj je prineslo še olajšanje.

Odločil se je: ''Sam bom poskusil biti pozoren pri pospravljanju čevljev, glede Nininih izpadov pa se bom še enkrat pogovoril z njo in ji povedal tudi svoje razmišljanje.'' Hkrati pa se je začel spraševati, zakaj ga Ninin način reagiranja tako moti, kajti videl je, da je njen oče ostal ob takšnem obnašanju popolnoma miren, medtem ko se je mama z njo vedno znova sporekla.

Tako sta z Nino zakopala bojno sekiro in se počasi začela oba truditi, da bi bil njun odnos boljši. Res se je po tem njun odnos izboljšal, a to ne pomeni, da se nista nikoli več sporekla. A zdaj sta vsaj vedela, kako iz konflikta za korak bližje drug k drugemu.

Damir Orehovec
www.cdk.si/soutripanje