Focus društvo za sonaraven razvoj je organiziral razpravo o konceptu in praksi etične potrošnje skupaj z avtorji prispevkov prve in druge številkeglasila Etični potrošnik. Potrošništvo je v porastu in predstavlja enega od glavnih razlogov za okoljske, družbene in ekonomske probleme. Vedno bolj nastopaška gospodarska in okoljska kriza pa izpostavljata te probleme v vsej svoji bedi.

Trenutno največja realna grožnja človeštva, podnebne spremembe, so v veliki meri posledica neučinkovite proizvodnje, okolju neprijaznega transporta in netrajnostne potrošnje. Netrajnostnost se kaže v podatku, da porabljamo ljudje že preko 30% več virov kot jih Zemlja lahko nudi, če pa bi ves svet živel standard Slovenije, bi za zadovoljitev potreb potrebovali kar dva planeta.

Doseganje trajnostnega vzorca potrošnje, transporta in proizvodnje je skupni izziv, ki vključuje vse akterje družbe. Od države se pričakuje da začne s sistemskimi rešitvami pri uvajanju trenda etične potrošnje. „Da bi informirali potrošnike o različnih vplivih vsakdanjih potrošniških odločitev na okolje in družbo okoli nas, smo začeli izdajati glasilo Etični potrošnik,“ je povedala Živa Gobbo, vodja programa podnebje in razvoj v Focus društvu.

“Glasilo izhaja v okviru projekta Tudi Jaz, v katerem sodelujejo Focus društvo za sonaraven razvoj, Humanitas društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti, Inštitut Ekvilib ter Društvo Afriški center. Izšla je že druga številka, še naprej pa iščemo primerne oblike in kanale podajanja tovrstnih vsebin.“

Na razpravi, ki je obeležila izdajo druge številke Etičnega potrošnika, so razpravljavci (prof.dr. Franci Pohleven (Biotehniška fakulteta), Maja Modrijan (KED Smetumet), Eva Marn (Humanitas), Dušan Semolič (Zveza svobodnih sindikatov) izpostavili predvsem vlogo države in posameznika pri spodbujanju etične potrošnje. Dušan Semolič, vodja Zveze svobodnih sindikatov, je prepričan, da je „pomemben del etične potrošnje postavitev cene izdelkov, ki omogoča pravično plačilo delavcem in dobre delovne pogoje.

Zaželena je tudi uvedba oznake izdelkov, ki potrjuje, da so delavci pravično udeleženi v ceni izdelka.“ Prof.dr. Franci Pohleven, profesor na Biotehniški fakulteti, je poudaril pomen lesa in lesenih izdelkov v potrošnji. „V Sloveniji imamo veliko lesa, raba le-tega pomeni delovna mesta, dodano vrednost in nizko-ogljičen slovenski izdelek, kar je vse pomembno pri reševanju trenutne gospodarske in okoljske krize,' je izpostavil dr. Pohleven.

Eva Marn iz Humanitasa je povedala, da „etična potrošnja omogoča razvoj lokalnih skupnosti v državah v razvoju. Izdelki pravične trgovine zagotavljajo dostojno preživetje udeleženim iz držav v razvoju.“ je še poudarila.

Maja Modrijan iz Kulturno-ekološkega društva Smetumet je udeležencem predstavila načine za kroženje dobrin ter poudarila, da „s ponovno uporabo stvari, ki so bile namenjene na smetišče, podaljšamo življenjsko dobo in kroženje dobrin, kar je pozitivno za varstvo okolja in naše denarnice.“

Trenutno gospodarsko krizo moramo videti kot priložnost za spremembo naših potrošniških navad. Drugačen življenjski stil z manj potrošnje in manj negativnih stranskih učinkov je nujno potreben in predstavlja priložnost za oživitev gospodarstva na okolju prijazen način.

Vir: www.cnvos.info