Slovenska filantropija je v torek poslala povabilo k podpisu  izjave ob Svetovnem dnevu otroka in dvajseti obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Kot so opozorili avtorji izjave, je ta podobna tisti izpred dveh let, saj se po njihovem mnenju položaj v tem času ni bisteveno spremenil.

Svetovni dan otroka obeležujemo 20. novembra.  Tega dne, leta 1989, je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela konvencijo o otrokovih pravicah. Dokument, skupaj z Deklaracija o pravicah otroka iz leta 1959, predstavlja mednarodno pravno osnovo na področju otrokovih pravic.

Konvencija o otrokovih pravicah (KOP) zagotavlja varstvo otrok na osnovi niza državljanskih, političnih, ekonomskih, družbenih in kulturnih pravic.

˝Države pogodbenice spoštujejo in vsakemu otroku, ki sodi pod njihovo pravno pristojnost, jamčijo s to Konvencijo priznane pravice brez kakršnegakoli razlikovanja, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodno, etnično ali družbeno poreklo, premoženje, invalidnost, rojstvo ali kakršenkoli drug položaj otroka, njegovih staršev ali zakonitega skrbnika,˝ je zapisano v 2. členu.

Otroka pa definirajo kot ˝vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej.˝

Temeljna načela konvencije so torej nediskriminacija, otrokov najboljši interes, pravica do življenja, preživetja in razvoja ter načelo upoštevanja otrokovih stališč. Skladno s to konvencijo je bil ustanovljen Odbor za pravice otroka, ki ga sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov. Njegova poglavitna skrb je izvajanje določil konvencije. V odboru so med drugimi predstavniki iz Italije, Slovaške, Švice in Nemčije, če govorimo o strokovnjakih iz Evrope.

In zakaj Slovenska filantropija poudarja, da je omenjena izjava podobna tisti izpred nekaj let?
Med drugim opozorijo na problematiko otrok brez spremstva – otrok, ki so zunaj matične države in so brez spremstva staršev ali zakonitih skrbnikov: ˝Slovenija pri obravnavi teh otrok v številnih elementih krši mednarodno in slovensko zakonodajo, standardi na področju skrbi in zaščite teh otrok pa se neprestano nižajo.

Tako država ne zagotavlja ustrezne obravnave otrok brez spremstva, njihova nastanitev ni otroku primerna, nimajo enakega obsega pravic na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja kot slovenski otroci, programi vrnitve teh otrok v matično državo so neprimerni.˝

Zelo zakrbljujoče gledajo na nedejavnost države, tudi po večletnem trudu nevladnih organizacij in stroke kot take, na tem področju. Jasno je, opozarjajo, ˝da morajo biti otroci, še posebej tisti, ki so v tako ranljivih situacijah kot so otroci brez spremstva, posebno intenzivno obravnavani in strokovno vodeni, v institucijah, ki so prilagojene njihovim potrebam.˝

Medtem ko v Sloveniji ni ustreznih nastanitvenih kapacitet za te otroke, kjer bi jim bilo ˝zagotovljeno ustrezno varstvo, podpora in več psihosocialnih programov. Otroci brez spremstva so nastanjeni v Centru za tujce in Azilnem domu, ki sta po mnenju nevladnih organizacij neprimerna za njihovo obravnavo in bivanje. Prav tako v Sloveniji ni posebnih varnih nastanitev za otroke brez spremstva, ki so žrtve ali potencialne žrtve trgovine z ljudmi.˝

Upajmo, da bo izjava Slovenske filantropije ob dnevu otrok čez dve leti hvalila državo Slovenijo, ki na tem področju presega večino standardov drugih razvitih in demokratičnih držav, katerih aktivisti jo svojim političnim odločevalcem ponujajo kot svetel zgled.

Vir: www.cnvos.info