V mesecu novembru so se zvrstila že tretja Novosarajevska srečanja, na katerih so svojo poezijo predstavili slovenski literati Ivo Stropnik, Zoran Pevec in Željko Perović. Slednji nam je povedal, da je za prihod slovenskih avtorjev v bosansko prestolnico pravzaprav 'kriva' Senada Smajić, ki živi v Železnikih, rojena pa je bila v Vitezu v BiH, in je junija leta 2007 povabila Željka in Jureta Drljepana na literarni maraton v Travnik.

Tam se je Željko tudi prvič srečal z Ibrahimom Osmanbašićem, ki je predsednik Kulturnega društva Novo Sarajevo. Istega leta jeseni je Željka z nekaterimi drugimi slovenskimi gosti sprejel tudi v Sarajevu, kjer so se prvič imeli priložnost srečati z znanim bosanskim pesnikom in boemom Admiralom Mahićem.

Željko Perović se spominja, da je na prvem obisku prisostvovalo sedem avtorjev iz Slovenije, medtem ko letos vsi prevedeni in objavljeni sploh niso mogli priti. Seveda pa so se prva srečevanja razvila že v prave, lahko rečemo tradicionalne izmenjave, tako da se slovenski in bosansko-hercegovski besedni umetniki srečujejo tudi v Velenju, Žalcu, Mariboru, Ljubljani in drugod.

V Sarajevu je ob Novosarajevskih srečanjih izšla še zbirka pesmi z naslovom Golim sinapsama (Z golimi sinapsami), katere avtor je Željko Perović, pisec spremne besede pa Ivo Stropnik. Avtor jo je predstavil kot zbirko oziroma nekakšno kompilacijo v preteklosti objavljenih zbirk Podarjeni glasovi, Kapljevina, Utiha in novih pesmi, za prihodnje leto pa napovedal izid zbirke še v slovenščini z naslovom Sinapse. In če se kot bralci vprašamo zakaj enkrat Sinapse in drugič Z golimi sinapsami nam pesnik pojasni, da je prav takšno njegovo čutenje in čustvovanje sveta, na podoben način pa so se zgodili tudi zapisi verzov, se pravi po avtorjevih besedah »s čisto predanostjo trenutku, ko z golimi sinapsami srkaš iz sveta podarjeno … dobro vedoč, da drugače ne gre, da moraš tako«

Na Novosarajevski književni manifestaciji sta bila predstavljena še zvezka Euroorientacije in Balkansko pero, v katerih smo lahko med poetičnimi zgodbami spoznali, da pravzaprav prisostvujejo pesniki iz vsega sveta, saj so se ob prelistavanju zvrstile ob Sloveniji in Bosni in Hercegovini še Švedska, Danska, Poljska, Norveška, Nizozemska, Velika Britanija, Belgija ter še vse ostale bivše jugoslovanske republike. V zvezku Balkansko pero so izmed pesnikov svojo poezijo objavili Borut Gombač, Tajša Perović, Lučka Zorko, Nevenka Miklič, Simona Kopinšek, Senada Smajić, Robert Titan Felix, Gregor Lozar, Jožica Pongrac, Petra Bauman, Petra Kolmančič, Jože Štucin, Nino Flisar in še mnogi drugi slovenski besedni umetniki.

Ibrahim Osmanbašić zvesto sledi – in bo tudi v prihodnosti – idejni zasnovi tovrstnih srečevanj, saj meni, da je to tista oblika dogodka, kjer se ljudje spoznavajo in si izmenjujejo izkušnje ter združujejo prijetno s koristnim, pravzaprav več svetov povezujejo v enega samega, vsem skupnega.